Več vojakov na meji, maloobmejni prehodi ostajajo odprti

Na meji med Slovenijo in Italijo se obeta poostren nadzor, a maloobmejnih prehodov za zdaj ne bodo zapirali. Upravičeni skrbi zaradi migrantov, ki prihajajo iz epidemiološko problematičnih balkanskih držav, se pri sosedih pridružuje vroča politična debata, ki ima na trenutke zelo zaskrbljujoče tone.

  V Trstu mnogi menijo, da se Rim  ukvarja samo z Lampeduso in 
podcenjuje nevarnost tako imenovane balkanske poti.  

 Foto: Leo Caharija
V Trstu mnogi menijo, da se Rim ukvarja samo z Lampeduso in podcenjuje nevarnost tako imenovane balkanske poti.  Foto: Leo Caharija

TRST, GORICA > Italijanska vlada na mejo med Slovenijo in Italijo pošilja okrepitve. Te naj bi bile potrebne zaradi povečanih ilegalnih prehodov meje na tako imenovani balkanski poti. Po nekaterih podatkih naj bi vse več migrantov s pomočjo ukrajinskih tihotapcev v Italijo prihajalo čez manj znane manjše mejne prehode na območju Vidma. Migrante naj bi prevažali v Italijo s pomočjo manjših avtobusov, avtodomov ali tovornjakov. V slovenski policijski statistiki se ta domnevna sprememba smeri (še) ne izraža.

Število prebežnikov na območju Furlanije Julijske krajine naj bi se v zadnjih tednih povečalo, zatrjujejo politiki. Splošni napetosti zaradi migracij se je pridružila še retorika, povezana z epidemiološko nevarnostjo. Primerov okužb med prebežniki je sicer zelo malo, a pred dnevi je polemiko sprožil en pozitivni primer v sprejemnem centru pri Vidmu. Podaljšani in poostreni izolacijski ukrepi so v tej ustanovi sprožili val nezadovoljstva tam nastanjenih prebežnikov.

Številke podobne lanskim

Na Generalni policijski upravi opozarjajo, da število ilegalnih prehodov meja narašča ter pričakujejo, da se bo trend nadaljeval. Julija so obravnavali 2319 prehodov meje, julija lani 1806. Naraščanje števila prehodov v poletnih in jesenskih mesecih je bilo sicer običajno. Med policijskimi upravami po številu prehodov še naprej prednjačijo ljubljanska, koprska in novomeška. Na območju novogoriške je bilo do konec julija 132 prehodov, pet manj kot lani.

Slovensko notranje ministrstvo pozdravlja namero Italije, da pošlje dodatne vojake na mejo: “Vsak dodaten ukrep je dobrodošel, saj lahko zniža privlačnost posamezne smeri nezakonitega priseljevanja.”

Prehodi ostajajo odprti

Kljub mnenju predsednika Furlanije Julijske Krajine Massimiliana Fedrige ter goriškega in tržaškega prefekta se italijanska vlada ni odločila zapreti nekdanjih maloobmejnih prehodov. Fedriga je zaradi odločitve ogorčen: “Če bomo odkrili nove okužbe, povezane z migrantskim tokom, bodo pristojni poklicani na odgovornost, tudi z zdravstvenega stališča.”

Tatjana Rojc, senatorka

“Migranti, med katerimi so tudi mladoletni, med svojim tragičnim iskanjem nove bodočnosti prehajajo območja, kjer je pandemija v porastu. Zato je razumljivo, da skuša država, kolikor je mogoče, ščititi svoje državljane.”

Nekateri italijanski politiki in mediji problematizirajo dogovor med Slovenijo in Italijo iz leta 1996, ki določa, da italijanski varnostni organi ilegalnih prebežnikov, ki jih najdejo zunaj desetkilometrskega obmejnega pasu, ne morejo vrniti v Slovenijo. Število vrnitev se sicer v zadnjih letih povečuje.

Po mnenju slovenske senatorke Tatjane Rojc, ki se je o predvidenih ukrepih v Rimu že pogovarjala z notranjo ministrico Luciano Lamorgese, je nadzor nad dogajanjem sicer potreben, a razmere niso tako alarmantne, kot bi jih nekateri želeli prikazati: “Liga izrablja in podžiga strah in mržnjo v lastne namene, za lastno propagando: namesto resnih predlogov pač samo to!” Res pa je, dodaja senatorka, da so ljudje zaradi migrantskega toka zaskrbljeni, kar je ob epidemiji covida-19 popolnoma razumljivo: “Migranti, med katerimi so tudi mladoletni, med svojim tragičnim iskanjem nove bodočnosti, prehajajo območja, kjer je pandemija v porastu. Zato je razumljivo, da skuša država, kolikor je mogoče, ščititi svoje državljane.”

Se rojeva nov rasizem?

Zaprtje meja med Slovenijo in Italijo kljub tej upravičeni skrbi ni razumljiv in smiseln ukrep: “Da Fedriga stalno grozi z zaprtjem slovensko-italijanske meje, se mi zdi nedopustno, ker dobro ve, da gre za državi, ki sodita v schengensko skupino. Ne pozabimo tudi, kako je grozil Sloveniji v času najhujšega lockdowna.”

Ob torkovem incidentu v Trstu, ko so v dvorano pokrajinskega sveta med razpravo o migracijah vdrli pripadniki skrajne organizacije Casapound in je svetnik Lige Antonia Calligaris v prepiru s skrajneži rekel, da tudi sam sodi med tiste, ki bi migrante mirne duše streljal, se senatorka sprašuje, kam takšno zaostrovanje pelje: “Slogani, da bi morali begunce sežgati v krematorijih, jih postreliti, so strahotni! Take ideje so se porajale pred stotimi leti in vemo, kam so pripeljale Evropo. Se začenja nov val rasizma? Se krepi tudi tisti podtalni rasizem? Danes begunci, jutri 'drugačni', morda ljudje s posebnimi potrebami, nato pripadniki drugih narodov? Bodimo pozorni, vsi, na eni in drugi strani meje.”


Najbolj brano