Strah pred desnico

Veliko presenečenje bi bilo, če desni pol, v katerega so združene štiri liste, ne bi zmagal na jutrišnjih parlamentarnih volitvah v Italiji. Na levici, tudi v mednarodnih okvirjih, je v zadnjih tednih zavladala zaskrbljenost, saj se premierski položaj obeta Giorgii Meloni, voditeljici postfašističnih Bratov Italije. A lahko zaradi nizke volilne udeležbe Italijani v nedeljo odločijo tudi drugače!

RIM > Zadnje raziskave javnega mnenja, ki pa so bile zaradi zakonskih določil objavljene že pred dvema tednoma, so napovedovale, da bi lahko desni pol dobil dobrih 45 odstotkov glasov. V njem sta poleg Bratov Italije še desna Liga Mattea Salvinija, desnosredinska Naprej Italija Silvia Berlusconija in sredinska lista Noi, Moderati. Levi pol, v katerem je poleg levosredinske Demokratske stranke (PD) Enrica Lette še nekaj manjših strank (Zeleni in levica, Več Evrope Emme Bonino, Državljanska zaveza dosedanjega zunanjega ministra Luigija Di Maija), naj bi zbral med 28 in 29 odstotkov glasov.

Giorgia Meloni liderka desnice

Med posameznimi strankami je najbolje kazalo Bratom Italije s skoraj četrtino glasov, PD bi jih dobila približno 21 odstotkov, Gibanje petih zvezd, zmagovalec volitev leta 2018, 13 odstotkov, Liga 12 odstotkov, Naprej Italija pa nekaj manj kot osem odstotkov. Ker so se na desnem polu dogovorili, da bo premierja postavila najuspešnejša stranka, Giorgia Meloni računa, da bo postala prva ženska v palači Chigi.

Tatjana Rojc z dobrimi možnostmi

Slovenska manjšina v Italiji, ki v Rimu nima zagotovljenega sedeža, upa, da bo tudi po volitvah ohranila svojega predstavnika v parlamentu. Demokratska stranka je dosedanjo senatorko Tatjano Rojc postavila za nosilko liste v Furlaniji - Julijski krajini, s čimer ima tudi ob zmanjšanem številu senatorjev dobre možnosti za izvolitev. “Z zagovarjanjem vrednot demokracije, svobode, enakosti med ljudmi in med narodi, pripadnosti Evropi, v katere trdno verjamem, skušam prepričevati nove, zlasti mlajše volivce,” je zapisala senatorka Rojc. Po zmanjšanju števila mest v parlamentu bodo Furlanijo - Julijsko krajino v rimskem senatu namesto dosedanjih sedmih zastopali le štirje senatorji. Poleg nje na volitvah kandidirata še dva pripadnika slovenske narodne skupnosti: na listi Ljudske zveze kandidira podžupan občine Dolina pri Trstu Goran Čuk, na listi Gibanja petih zvezd pa Ilary Slatich.

Retorično spretna 45-letna Giorgia Meloni sebe označuje za konservativko in zagovornico tradicionalnih vrednot. Volilce nagovarja z geslom Bog, domovina, družina. S politiko se ukvarja že dolgo, že leta 2008 je postala ministrica v Berlusconijevi vladi, preboj pa je naredila v zadnjem parlamentarnem sklicu, ko njena stranka edina od večjih skupin ni podpirala vlade Maria Draghija. S tem in s podobnimi populističnimi stališči je pridobila podporo javnosti. Svojo politično pot je sicer začela v neofašističnem MSI, zato se mora otepati očitkov o postfašistični ideologiji.

V zadnjem obdobju je omilila svoja stališča in uspela nagovoriti številne Italijane, nezadovoljne s trenutno politično in gospodarsko situacijo. Glavne točke programa so nižanje davkov, več izdatkov za socialne zadeve, nasprotovanje migracijam, globalizaciji in deloma Evropski uniji, a hkrati tudi podpora Ukrajini. Njen zaveznik Salvini, denimo, je zelo naklonjen Rusiji in Putinu, zato nekateri analitiki opozarjajo, da je desna koalicija heterogena in se na nekaterih področjih dokaj razhaja.

Zmanjšan parlament

Nedeljske volitve bodo prvič potekale po novi zakonodaji, s katero so zmanjšali število poslancev in senatorjev. V spodnjem domu bodo namesto dosedanjih 630 izvolili 400 poslancev, v zgornjem pa namesto 315 le še 200 senatorjev. Poleg tega je postavljen tudi triodstotni volilni prag za vstop v parlament.

Levica je razklana

Nekateri celo napovedujejo, da njihova vlada ne bo dolgega daha in prav zato je desni pol v četrtek na velikem zaključnem zborovanju v Rimu želel pokazati svojo enotnost. “Pripravljeni smo. Boste videli v nedeljo,” je sporočila Melonijeva. Socialdemokrate in njihovo levosredinsko zavezništvo je med drugim označila za skrajno, jezno in nasilno.

Še bolj razklana je levica, saj je izven koalicije pod vodstvom PD ostalo zavezništvo Mattea Renzija (Živa Italija) ter Carla Calende (Akcija), ki sta bila v preteklosti člana Demokratske stranke. A kombinirani volilni sistem, v katerem približno dve tretjini poslancev izvolijo na proporcionalen način, eno tretjino pa z enokrožnim večinskim sistemom, ni ugoden za manjše stranke. Niti za Gibanje pet zvezd, zmagovalko zadnjih volitev leta 2018. Gibanje, ki ga zdaj vodi nekdanji premier Giuseppe Conte, je poleti sprožilo padec vlade narodne enotnosti premierja Maria Draghija (prav zato je volilna kampanja prvič v zgodovini potekala v vročih poletnih mesecih) in izgubilo precej podpore ter se tudi notranje razklalo. A s predlogom o minimalni plači v višini devet evrov na uro, kar sicer podpira tudi PD, v zadnjih dneh ponovno pridobiva podporo. Vendar je prvak PD Letta že na začetku kampanje izključil koalicijo z Gibanjem petih zvezd.

Predvolilna kampanja je bila, kar je značilno za Italijo, intenzivna in zelo čustvena. Kljub temu se obeta rekordno nizka udeležba, saj so ljudje naveličani politike in volitev. Italiji gre namreč v zadnjih letih v gospodarskem vidiku slabo, javni dolg narašča v višave, srednji sloj se tanjša in vedno več ljudi se bori za golo preživetje. Zato bo Melonijeva ali tisti, ki bo prevzel premiersko palico, imel zelo zahtevno nalogo pri vodenju Italije skozi ekonomsko in splošno družbeno krizo.

---