Skrbi jih, ker mladi odhajajo

Birokracija, odhod mladih in izobraženih kadrov v tujino, slab sistem poklicnega izobraževanja ... Vse to so težave, s katerimi se soočajo slovenska podjetja v Italiji, je sporočilo ankete, ki so jo med 266 podjetji izvedli v Slovenskem raziskovalnem inštitutu (SLORI) v Trstu. Gre za del širše raziskave z naslovom Stanje in perspektive slovenskega gospodarstva v Italiji.

Direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic je povedal, da je slovensko gospodarstvo v Italiji doslej premalo raziskano. 
Sodelovali so  (z  leve): Franc Fabec, Robert Frandolič, Adriano Kovačič (predsednik ZKB Trst Gorica), Norina Bogatec in Igor Guardiancich. Foto: Petra Mezinec
Direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic je povedal, da je slovensko gospodarstvo v Italiji doslej premalo raziskano. Sodelovali so (z leve): Franc Fabec, Robert Frandolič, Adriano Kovačič (predsednik ZKB Trst Gorica), Norina Bogatec in Igor Guardiancich. Foto: Petra Mezinec

OPČINE > “Namen raziskave je ugotoviti značilnosti in trende slovenskih podjetij na Tržaškem in Goriškem, izpostaviti težave, s katerimi se soočajo, in ugotoviti, kakšni so njihovi obeti za prihodnost,” je na predstavitvi rezultatov ankete v openski konferenčni dvorani Zadružne kraške banke Trst Gorica povedala avtorica raziskave Norina Bogatec. Poleg SLORI-ja v raziskavi Stanje in perspektive slovenskega gospodarstva v Italiji sodeluje še Sklad Libero in Zora Polajz.

Večina manjših, družinskih podjetij

V anketi je sodelovalo 266 podjetij, za katera je znano, da je lastnik oziroma solastnik slovenske narodnosti, pripravili pa so jo v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem (SDGZ) in Kmečko zvezo.

Igor Guardiancich

ekonomist

“Težave, s katerimi se soočajo slovenska podjetja, so pravzaprav posledica gospodarskega nazadovanja Italije v zadnjih dveh desetletjih.”

Med preučevanimi podjetji je bilo največ samostojnih podjetnikov, in sicer kar 44 odstotkov, velika večina od njih, kar 88 odstotkov, je zaposlenih v kmetijstvu. Tudi sicer prevladuje kmetijska dejavnost, saj se z njo ukvarja kar 29 odstotkov v anketo vključenih podjetij, obrtništvo in mala industrija sta vir dohodka za 27 odstotkov, trgovina reže kruh 18 odstotkom, v svobodnih poklicih deluje 15 odstotkov, v gostinstvu in turizmu pa devet odstotkov sodelujočih podjetij.

Večina obravnavnih podjetij je družinskih, in sicer kar 52 odstotkov, od tega se jih več kot 70 odstotkov ukvarja s turizmom in gostinstvom. Na Tržaškem ima sedež kar 90 odstotkov obravnavnih podjetij, le devet odstotkov na Goriškem, en odstotek pa v Sloveniji.

266

podjetij slovenskih lastnikov ali solastnikov je sodelovalo v anketi o položaju slovenskih podjetnikov v Italiji

Nizek odstotek univerzitetno izobraženega kadra

Večina podjetij je majhnih, skoraj polovica nima nobenega zaposlenega. V tretjini sodelujočih podjetij je največ pet zaposlenih, ena petina pa zaposluje šest in več ljudi.

Skoraj tri četrtine zaposlenih ima srednješolsko izobrazbo, 12 odstotkov jih je univerzitetno izobraženih, 15 odstotkov pa jih ima le osnovnošolsko izobrazbo.

Anketa je pokazala, je še dodala Norina Bogatec, da birokratski postopki ustvarjajo podjetjem najhujše težave: “Te so prisotne predvsem v kmetijstvu, medtem ko imajo obrtniki in mali industrialci težave z iskanjem kvalificiranega osebja. Nekaterim podjetjem povzroča težave iskanje osebja z znanjem slovenščine. V delovnem okolju je raba slovenščine pomembna in razširjena v odnosu do sodelavcev in strank iz Slovenije. V odnosu do drugih sogovornikov, tudi na krajevni ravni, pa izstopata raba in pomen italijanskega jezika. Velika večina anketiranih podpira dejavnost slovenskih kulturnih in športnih društev.”

Težave Italije se odražajo na podeželju

Ekonomist Igor Guardiancich, ki je tudi vodja projekta Stanje in perspektive slovenskega gospodarstva v Italiji, je poudaril, da so težave, s katerimi se soočajo slovenska podjetja, so pravzaprav posledica gospodarskega nazadovanja Italije v zadnjih dveh desetletjih.

Neustrezna alokacija kapitala, nezadostno vlaganje v raziskave in razvoj, pomanjkljiva izobrazba, beg možganov, slab sistem poklicnega izobraževanja bremenijo celotno Italijo in zato tudi slovenske podjetnike v Italiji, je poudaril Guardiancich. Čeprav je vprašanje, kako ukrepati v prihodnosti, zahtevno, je jasno, da slovenska manjšina brez močne in korenite pomoči države ne bo zmogla.

Predsednik SDGZ Robert Frandolič je bil kritičen do preteklosti. Velika izguba za slovensko gospodarstvo je bilo zaprtje bank, pa tudi dejstvo, da je skupnost, tako Frandolič, “pozabila na tako pomembno dejavnost, kot je gospodarstvo ter je dolgo poudarjala zgolj pomen kulture in športa.” Prihodnost je odvisna predvsem od samih podjetnikov, je še prepričan, a zato je bolj kot denar potreben miselni preskok.

Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec pa je povedal, da so slovenski kmetje v Italiji posebni, saj v zadnjih letih v nasprotju s kmetijstvom po ostalih delih države beležijo uspehe. Čeprav je tudi sama manjšina dolga leta podcenjevalno gledala na kmetijstvo, se danes to spreminja. Kmetijstvo ni pomembno le zaradi ekonomskega vidika, ampak ima tudi pomembno vlogo pri ohranjanju vloge manjšine na tem teritoriju, je še prepričan Fabec.


Najbolj brano