Borisu Pahorju slovensko in italijansko državno odlikovanje

Italijanski in slovenski predsednik Sergio Mattarella in Borut Pahor bosta v ponedeljek, 13. julija, v sklopu dogodkov ob stoletnici požiga Narodnega doma starosti slovenskih pisateljev vročila najvišji odlikovanji Italije in Slovenije. Pisatelj napoveduje, da bo obe priznanji sprejel v imenu vseh, ki se niso vrnili.

Boris Pahor je sprva imel pomisleke tako do   slovenskega kot do 
italijanskega državnega odlikovanja, a se je nato odločil, da obe 
nagradi sprejme in ju posveti vsem, ki so umrli v taboriščih.   Foto: Maja Pertič Gombač
Boris Pahor je sprva imel pomisleke tako do slovenskega kot do italijanskega državnega odlikovanja, a se je nato odločil, da obe nagradi sprejme in ju posveti vsem, ki so umrli v taboriščih.  Foto: Maja Pertič Gombač

TRST > Vest, da bo odlikoval Borisa Pahorja, je slovenski predsednik Borut Pahor napovedal že pred dobrim mesecem, za italijansko državno odlikovanje pa je pisatelj izvedel v nedeljo, ko sta ga na domu nad Barkovljami obiskala vladni komisar, prefekt Valerio Valenti, in slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk. Valenti je Pahorju prinesel pozdrave italijanskega predsednika Sergia Mattarelle in zahvalo za pismo, v katerem ga je pisatelj pred časom pozval k promoviranju poročila italijansko-slovenske zgodovinsko-kulturne komisije.

In ravno Valenti je pisatelju napovedal skorajšnjo podelitev najvišjega italijanskega državnega odlikovanja, kar je v ponedeljek potrdil tudi za Primorski dnevnik: do vročitve bo prišlo 13. julija na prefekturi v Trstu. Uradne potrditve ni, zelo verjetno pa bo Pahor prejel odlikovanje “gran croce al merito” (veliki križ za zasluge), najvišje priznanje, ki ga lahko prejme italijanski državljan.

Boris Pahor,

pisatelj

“Najprej sem imel ugovore, nato pa so me nekateri sogovorniki opozorili, da mi gospod predsednik ne da priznanja v svojem imenu, temveč v imenu države in slovenske družbe.”

Borut Pahor je vest o odlikovanju pisatelja napovedal 13. junija na Ljubelju. Takrat je izjavil, da bo pisatelju podelil najvišje državno odlikovanje, to je red za izredne zasluge.

Pomišljal je zaradi starih nestrinjanj s predsednikom

V zadnjih tednih se je potihoma širila vest, da bi se pisatelj, ki je kot otrok videl goreti Narodni dom, sicer pa večino življenja posvetil pisanju o “ponižanih in razžaljenih”, lahko odrekel slovenskemu odlikovanju. Nekateri so v tem videli nestrinjanje z napovedanim “spravnim dejanjem”: 13. julija naj bi namreč oba predsednika obiskala tudi Bazovico in tamkajšnji spomenik štirim bazoviškim junakom oziroma spomenik žrtvam povojnih likvidacij.

Kot nam je pisatelj pojasnil v ponedeljek, pa je bil razlog v starih nestrinjanjih s predsednikom Pahorjem, ki naj ne bi upošteval nobenega njegovega predloga. “Najprej sem imel ugovore, nisem bil za to, da sprejmem njegovo odlikovanje, nato pa so me nekateri sogovorniki opozorili, da mi gospod predsednik ne da priznanja v svojem imenu, temveč v imenu države in slovenske družbe.”

Podobno je pred časom razmišljal tudi v zvezi z morebitnim italijanskim odlikovanjem. “V preteklosti se je že govorilo, da bi mi italijanska država lahko dodelila naziv komendnika, a sem imel ugovore tudi proti temu, zlasti zaradi zakona, ki je uvedel spominski dan na eksodus in fojbe. Zakon o 10. februarju je nepošten, ker izpostavlja samo del zgodovine, samo nasilje jugoslovanske armade v Trstu, o 20-letnem fašističnem zatiranju, o pobitih v Jugoslaviji in po taboriščih, pa niti besede: to sem pred časom že zapisal za dnevnik Il Piccolo in to sem v nedeljo ponovil tudi gospodu prefektu. Zato nisem želel sprejeti italijanskega državnega odlikovanja.”

Posveča ju vsem, ki se niso vrnili

In zakaj je v teh prvih julijskih dneh leta 2020 tržaški pisatelj spremenil mnenje? “Odločil sem se, da sprejmem obe odlikovanji in ju posvetim vsem, ki se niso vrnili in so umrli v taboriščih - v nacističnih, v katerih sem bil zaprt tudi sam, v ruskih in komunističnih, v fašističnih, kot sta bili, na primer, taborišči v Gonarsu in na Rabu. Odlikovanji sprejmem v imenu vseh teh mrtvih, vseh teh, o katerih sem pisal, začenši z Lojzetom Bratužem, kateremu sem posvetil črtico Rože za gobavca - ta črtica ni dobila nobene nagrade, bo pa zdaj dobila državno odlikovanje. In začenši s štirimi bazoviškimi junaki, ki se jim bo 13. julija poklonil tudi predsednik italijanske države. Nagradi darujem mrtvim na eni in drugi strani. In ta rešitev se mi zdi pravična.”


Najbolj brano