Vlada: “Naši ribiči do Vrsarja, hrvaški pa ne v Piranski zaliv”

Predstavniki vlade so se včeraj v Piranu sestali z istrskimi ribiči. Na pogovor, ki sta ga vodila generalna sekretarka Lilijana Kozlovič in državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic, so prišli trije: domačin Zlatko Novogradec ter Silvano Radin in Boris Glavina iz Kopra. Pojasnili so jim, kakšne pravice bodo imeli po 29. decembru, torej po implementaciji arbitražne pogodbe.

Generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič je novinarjem 
zatrdila, da hrvaški ribiči ne bodo lovili v Piranskem zalivu.  Foto: Zdravko Primožič/FPA
Generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič je novinarjem zatrdila, da hrvaški ribiči ne bodo lovili v Piranskem zalivu.  Foto: Zdravko Primožič/FPA

PIRAN > Z implementacijo bo stopil v veljavo evropski pravni red in tudi zakon o ribištvu, pod okrilje katerega sodi uredba o skupnih ribolovnih pravicah. “Na njeni podlagi imata možnost ribolova obe državi,” je povedala Lilijana Kozlovič.

Hrvaškim ribičem trikrat manjše območje?

Naši ribiči bodo po novem lahko lovili vse do Vrsarja, hrvaški pa samo v slovenskih teritorialnih vodah, kar naj bi bilo trikrat manjše območje. A ker teritorialne vode segajo do meje z Italijo, se naši ribiči bojijo, da bi Hrvati lahko lovili do Debelega rtiča, kar predvideva tudi Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops) iz leta 1997. Kozlovičeva je kljub temu zatrdila, da “hrvaški ribiči v Piranskem zalivu ne bodo lovili”. Ribarilo bo lahko le 25 hrvaških plovil, ulov ne bo smel presegati 100 ton.

Istrski ribiči razpolagajo s 169 plovili, približno pol manj je ribičev. Do nadomestila bodo upravičeni tisti, ki imajo dovoljenje za gospodarski ribolov, in ostali, ki bodo dokazali, da so v zadnjih dveh letih opravljali dejavnost.

Naši ribiči so zadovoljni, da končno vedo, kje bodo lahko lovili. Nadejajo se, da se bodo razmere na morju čim prej umirile. “Upamo, da bomo z implementacijo rešili težave,” je bil jasen Zlatko Novogradec. Skrbi pa jih, kdaj bodo lahko uveljavili vse napovedi.

Našim ribičem pol milijona pomoči

“Državna meja na morju je določena, zadostuje, da jo naša država evidentira. Že doslej smo izvajali jurisdikcijo na našem celotnem območju, s tem bomo nadaljevali in o tem seznanili Hrvaško. Želimo si, da bi tudi Hrvati spoštovali implementacijo arbitražne pogodbe,” je navedla Kozlovičeva. Predstavniki vlade so se z ribiči pogovarjali tudi o vsebini interventnega zakona. “Da jim zagotovimo ustrezno nadomestilo, ker so bili prikrajšani za dohodek. V dveh letih jim bomo v štirih obrokih izplačali 510.000 evrov glede na dolžino plovil, kar je bil njihov predlog.” Ribiči bodo dobili 250 evrov na meter plovila, najmanjši znesek nadomestila bo znašal 1000 evrov, najvišji 10.000 evrov. Povrnili jim bodo tudi škodo, če jim bodo Hrvati ali kdo drug poškodovali plovila, in zagotovili pravno pomoč, če jih bodo obravnavali hrvaški organi. Ne nazadnje so se pogovarjali o zakonu o morskem ribištvu. Ker se ribiči zavedajo, da nimajo moderne opreme, se je vlada z ministrstvom za kmetijstvo zavezala, da jim bo pomagala pri posodobitvi. Ker ribiška pisarna ne deluje več, bodo vzpostavili novo službo, da jim bo omogočila stik z vlado.

Po sestanku s prebivalci ob meji s Hrvaško se je izkazalo, da si preselitve v Slovenijo želi pet slovenskih družin, ki so po arbitražni razsodbi ostale na hrvaški strani. A utegne se pridružiti še kakšna, saj imajo leto dni časa za dokončno odločitev. Slovenski državljani bodo po zagotovilih Lilijane Kozlovič obdržali vse pravice. Gre tako za socialne pravice slovenskih državljanov, ki ostajajo na Hrvaškem, do povračila stroškov, pravic na kmetijskem področju, pravzaprav vseh, ki so jih domačini želeli urediti. Kontakta za vse prebivalce bosta predsednik krajevne skupnosti Sečovlje Denis Fakin in piranska upravna enota, tam jim bodo na voljo tudi vsi potrebni obrazci. Lokalna skupnost bo pomagala tudi tistim prebivalcem, ki se želijo preseliti v Slovenijo. “Mi smo dali možnost, da si vsakdo izbere prebivališče v Sloveniji. Vendar to ne pomeni, da bo v celoti prejel to odškodnino, da si lahko ob selitvi kupi nepremičnino, ampak bo moral ob tem sam participirati. Sploh za to območje, kjer vemo, da so cene nepremičnin zelo visoke v primerjavi z drugimi obmejnimi območji, bodo morali posamezniki, ki se želijo preseliti, ali prodati svojo nepremičnino ali pa vložiti lastna sredstva zato, da si lahko kupi drugo nepremičnino,” je še pojasnila generalna sekretarka vlade. Za prebivalce so bila pomembna tudi vprašanja kmetijskih zemljišč, predvsem težave, ki so nastale zaradi dvojnih katastrov. “Ne vedo, kako se bo to reševalo. Tu imamo najmanj 50 parcel, ki so jih Hrvati enostavno pokradli, napisali druge številke, tako da je kataster isti, zemljiška knjiga pa je druga,” je bila ogorčena ena od domačink. Vendar je bila večina domačinom zadovoljnih, je povedal Fakin: “Predlagane so bile pametne in dobre rešitve, ki bodo dejansko ustrezale vsem, tako da gredo po mojem mnenju vsi zadovoljni domov.”

Boštjan Šefic je pojasnil, da so hrvaške prekrškarje na slovenskem morju doslej le opozarjali, poslej jih bodo lahko tudi kaznovali. “Slovenska policija bo zagotovila, da v našem morju ne bodo izvajali dejavnosti hrvaški varnostni ali drugi organi. Zato so se povezale vse službe, ki delujejo na našem morju: uprava za pomorstvo, ribiški in okoljski inšpektorat ter policija; da bomo delovali enotno in usklajeno.” Ribičem bodo svetovali, kako ukrepati, če bodo kljub vsemu imeli opraviti s hrvaškimi varnostnimi organi.


Najbolj brano