Surovina se še ne bo selila iz Ulice 15. maja

Za napačno se je izkazala informacija, da podjetje Surovina, ki v Ulici 15. maja v Kopru pridobiva sekundarne surovine iz ostankov in odpadkov, prodaja tamkajšnji industrijsko-poslovni objekt in 2800 kvadratnih metrov veliko zemljišče. Direktor Gorenja Surovine Jure Fišer pravi, da gre za zavajajoč, kar pet let star nepremičninski spletni oglas. Upi, da bo podjetje svojo, za marsikoga sporno dejavnost preselilo na primernejšo lokacijo, so vsaj za zdaj splavali po vodi.



Koprska Surovina, v kateri zbirajo odpadne surovine, je najbližja soseda Rižanskega 
vodovoda in KZ Agraria. Foto: Tomaž Primožič/FPA
Koprska Surovina, v kateri zbirajo odpadne surovine, je najbližja soseda Rižanskega vodovoda in KZ Agraria. Foto: Tomaž Primožič/FPA

KOPER > “Ne, lokacije trenutno ne prodajamo, je pa res naprodaj podjetje Gorenje Surovina,” pojasnjuje njen direktor Jure Fišer. Družba Gorenje namreč svojo strateško usmeritev vse bolj osredotoča na osnovno dejavnost, zato se je odločila prodati svoje dejavnosti in družbe, ki delujejo na drugih področjih. V preteklih letih so se že odpovedali družbam Publicus, Ekogor in Erico, zdaj pa je napočil čas tudi za Gorenje Surovino.

Staro železje ne sodi v mesto

Marsikdo je vendarle upal na spremembe, saj med domačini vlada mnenje, da staro železje ne sodi v mesto. Primestno območje ob Ulici 15. maja v Kopru se je z leti razvilo v poslovno-stanovanjsko sosesko, zato se nekaterim zdi predelovalna dejavnost moteča in neprimerna za urbano okolje. V Surovini so že pred leti razmišljali o selitvi, vendar podrobnosti nikoli niso želeli razkriti.

300.000 ton odpadnih surovin na leto predelajo v Gorenju Surovina.

Fišer je pred časom za naš časopis zatrdil, da so do zdaj prejeli le eno pritožbo glede neprimernosti svoje dejavnosti. Po opravljenih meritvah so ugotovili, da so hrup in druge emisije povsem znotraj dovoljenega v skladu z izdanimi dovoljenji.

“Naš obrat deluje v skladu z izdanimi dovoljenji, prav tako pa se z organizacijskimi ukrepi trudimo, da bi sosede čim manj obremenjevali, in si prizadevamo za dobre odnose, ki jih z večino najbližjih sosedov tudi imamo,” je takrat ocenil Fišer.

Dinos bi se širil, a se nima kam

V Kopru se s podobno dejavnostjo kot Surovina ukvarja še družba Dinos ob Šmarski cesti. Zlasti ob vetrovnem vremenu se je že zgodilo, da je ostanke odpadkov z njihovega dvorišča raznašalo na vse strani, kar je šlo v nos predvsem bližnjim sosedom. Vodja sektorja za ekologijo in tehnologijo v Dinosu Brigita Šarc pojasnjuje, da v podjetju že nekaj časa razmišljajo o širitvi dejavnosti in razvoju, saj so na zdajšnji lokaciji prostorsko precej omejeni. “Že večkrat smo poskusili poiskati drugo lokacijo, vendar smo ugotovili, da to sploh ni tako enostavno. Žal država ne razmišlja strateško, ko pripravlja prostorske načrte. Še zlasti problematična je umestitev obratov za predelavo surovin,” opozarja Brigita Šarc.

Dodaja, da pri zamislih o širitvi na območju koprske občine vselej trčijo ob omejitve, povezane z Naturo 2000, vodovarstvenimi režimi in poplavno-erozijskimi predeli. “Država je prostorsko načrtovanje v preteklosti vse prevečkrat preložila na pleča občin, vendar se je zdaj izkazalo, da umestitve določenih dejavnosti enostavno preraščajo njihove pristojnosti. Država je s tem seznanjena. Upajmo, da bo na tem področju kmalu našla primerne rešitve,” se nadeja sogovornica.

NATAŠA HLAJ


Najbolj brano