Luka je motor gospodarstva v regiji

Obalno-kraško gospodarstvo je lani, po letu 2020, ko je zaradi covida poslovalo slabše, znova zajelo sapo. Po vrsti kazalcev je kot celota poslovalo precej boljše, neto čisti dobiček je bil celo najzajetnejši vsaj v zadnjih petih letih. Po skupnem neto čistem dobičku je ta regija zasedla sedmo mesto med sicer 12 regijami v državi. Pri samostojnih podjetnikih je razveseljivo, da so si gradbinci in gostinci po covidnem letu 2020 lani opomogli.

Luka Koper, ki ustvarja veliko dodane vrednosti in ima veliko 
zaposlenih, v veliki meri kroji gospodarski utrip regije.
Luka Koper, ki ustvarja veliko dodane vrednosti in ima veliko zaposlenih, v veliki meri kroji gospodarski utrip regije.  

KOPER > “Leta 2021 so se razmere popravile, družbe so poslovale bolje. Neto čisti dobiček v regiji je največji v zadnjih petih letih, morda še dlje, to velja tudi za dodano vrednost na zaposlenega, ” je črto pod lanskim poslovanjem obalno-kraškega gospodarstva potegnil vodja koprske izpostave Ajpesa Sandi Kravanja.

Gospodarske družbe v regiji so lani ustvarile 5,2 milijarde evrov prihodkov, kar je za 25 odstotkov več kot leto poprej.

Dobro leto za trgovce

Čisti dobiček je izkazalo 63,7 odstotka družb v regiji, skupaj so ga ustvarile za 278,7 milijona evrov. Največ so k temu prispevale družbe, ki se ukvarjajo s trgovino, pri čemer izstopa koprski trgovec z naftnimi derivati, OMV Slovenija. Velike trgovske verige imajo namreč v Istri in na Krasu le poslovne enote, zato njihovi rezultati niso zajeti v teh številkah. Trgovcem so po rasti čistega dobička sledile družbe s področja prometa in skladiščenja, pri čemer izstopa Luka Koper, ter predelovalna podjetja. Dobra tretjina podjetij (34,3 odstotka) pa je lani pridelala čisto izgubo, skupaj je presegla 57 milijonov evrov. Največ čiste izgube so ustvarile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, sledijo jim družbe s področja trgovine in popravil motornih vozil ter podjetja, ki se ukvarjajo s prometom in skladiščenjem.

Skupni lani ustvarjeni čisti dobiček v regiji je krepko presegel skupno čisto izgubo. Neto čisti dobiček regije je tako znašal 221,5 milijona evrov, kar je za 93 odstotkov več kot leto poprej. Pri povečanju neto čistega dobička obalno-kraška regija zaostaja za državnim povprečjem, saj je to znašalo 99 odstotkov. “Obalna-kraška regija po neto čistem dobičku zaseda sedmo mesto med 12 regijami,” ugotavlja Kravanja.

Luka ustvarja veliko dodane vrednosti

Spodbudni pa so podatki o skoku dodane vrednosti. Regijsko gospodarstvo je po rasti dodane vrednosti prehitelo državno povprečje. Ta rast je na ravni države znašala 12,5 odstotka, v regiji pa je dosegla 19 odstotkov. “Dejavnost prometa in skladiščenja je že dlje časa najpomembnejša v regiji. Tu se vidi, kako očitno je Luka Koper generator gospodarstva v regiji, saj ustvarja velike dodane vrednosti. Na drugem mestu je predelovalna dejavnost. Tudi k čistemu dobičku največ prispevata dve dejavnosti - trgovina ter promet in skladiščenje,” še pojasnjuje Kravanja. Pomembna je tudi predelovalna dejavnost, a njeno poslovanje skozi leta zaznamujejo večja nihanja. Gospodarsko moč obalno-kraške regije tako najbolj zaznamujejo Luka Koper, OMV Slovenija, Cimos, Titus, Seven Refractories ...

Tri četrtine neto čistega dobička dajo koprska podjetja

Po teritorialnem vidiku daleč največ, skoraj tri četrtine neto čistega dobička ustvarijo družbe, ki so doma v koprski občini. Če upoštevamo neto čisti dobiček na zaposlenega, se zelo visoko uvršča občina Divača.

Lani se je povprečna mesečna bruto plača v tej regiji zvišala za 7,8 odstotka oziroma za 132 evrov. Znašala je 1844 evrov, medtem ko je na državni ravni dosegla 1901 evro.

Neto dohodek podjetnikov skoraj za polovico višji

Tudi za samostojne podjetnike je bilo leto 2021 precej boljše kot leto poprej. Ustvarili so za 17 odstotkov več prihodkov in za 15 odstotkov več neto dodane vrednosti, medtem ko je bil neto podjetnikov dohodek večji za 44 odstotkov.

Po dejavnostih po tem kazalcu prvo mesto zaseda gradbeništvo, sledita trgovina in gostinstvo. Gostinci so si po letu 2020 opomogli. Lani so poslovali precej bolje kot leto prej. To velja tudi za turistično dejavnost v regiji.

V Ajpesu sicer ugotavljajo, da je letno poročilo za lansko leto oddalo nekoliko manj samostojnih podjetnikov kot leta 2020. Razlog je v tem, da se vse več podjetnikov odloča za obdavčitev po normirani ureditvi in jim zato ni treba oddajati poročil.


Najbolj brano