Piransko župnišče lahko že sedaj zgrmi v prepad

Dež, veter in morje si vsako leto privoščijo dobršen zalogaj klifa med Piranom in Fieso. Tudi tam, kjer že čez rob klifa gleda stavba piranske župnije in dom župnika Zorka Bajca. Ob kamniti klopci, na katero se usede, je bilo svoj čas dovolj prostora za sproščeno hojo brez strahu, da bi kdo zgrmel v globino. Sedaj je zaplata zemlje, na kateri stoji, tako ozka, da prekrižane noge skorajda bingljajo nad 15 metrov visoko praznino.

Piranski župnik Zorko Bajc nad klifom, ki zaradi erozije ogroža 
župnišče in kopalce. Foto: Gregor Mezgec
Piranski župnik Zorko Bajc nad klifom, ki zaradi erozije ogroža župnišče in kopalce. Foto: Gregor Mezgec

PIRAN > Piranska občina je na razpis, s katerim je iskala izvajalca del, prejela tri ponudbe in prav vse tri presegajo finančne okvirje, znotraj katerih je nameravala sanacijo župnišča plačati občina.

Ponudnike, pripravljene, da utrdijo župnišče in bližnjo razgledno ploščad, je občina povabila k pogajanjem za nižjo ceno, a prav uspešna ni bila. Četudi sta dva gradbinca ponudila manj, še vedno presegata vrednost najnižje prejete ponudbe, ki pa se občini še vedno zdi previsoka.

15 metrov je visok klif ob piranskem župnišču

(foto: Zorko Bajc)

Župnišče bi lahko zgrmelo na obalo

“Odločiti se moramo,” pravi Karmen Pines, vodja samostojne investicijske službe v piranski občini. Župan Đenio Zadković naj bi odločitev o sanaciji, četudi za višjo ceno od pričakovane, sprejel te dni. Seveda je možno, da bo ugotovil, da si občina stroška ne more privoščiti in bo nujno sanacijo prestavil na boljše čase.

25 let je minilo, odkar je bilo piransko župnišče nazadnje obnovljeno.

Južni vogal stavbe nima več opore in visi v prazno, številne razpoke in deformacije pa se vidijo tudi na zunanji steni župnišča. (foto: Gregor Mezgec)

Piranski župnik Zorko Bajc upa, da se takšen scenarij ne bo zgodil. “Ko sem pred dvajsetimi leti prišel v Piran, je bilo župnišče že precej ogroženo, danes pa je še bolj. Erozija klifa napreduje zelo hitro, v povprečju tudi po pet centimetrov na leto. Lahko pa nas doleti hiter podor klifa in bo župnišče zgrmelo na obalo. Saj sami vidite, kako so stene že popokane.”

Župnišče je bilo nazadnje sanirano pred 25 leti, ko so pod vogale stavbe položili betonske nosilce. Če tega ne bi naredili, bi župnišče že zgrmelo v morje, je prepričan župnik Bajc.

Ko po klifu tolče burja

Starejši Pirančani, ki se spominjajo svojega otroštva, so Zorku Bajcu znali povedati, da so se še pred 50 leti nemoteno igrali in tekali okoli župnišča.

“Župnišče je bilo zgrajeno pred približno 200 leti in je bilo zagotovo postavljeno na dovolj trdi osnovi. Ker pa klif ni bil zaščiten, se je še naprej krušil. Ne pozabimo niti, da je župnišče obenem na udaru burje, ki na poti iz Trsta k nam dobi zagon. Lahko rečem, da stojimo na prvi bojni črti. Ta lokacija je resda lepa, razgled je čudovit, a je za vzdrževanje zelo zahtevna. Če ne bomo zaščitili celotnega klifa, se bo čez 50 let toliko zagrizel v mesto, da bo izginila tudi Adamičeva ulica,” opozarja Zorko Bajc na posledice, ki jih erozija povzroča mestu.

Zorko Bajc upa, da bodo po opravljenih delih z mrežami zaščitili klif podobno, kot je zaščiten del proti piranski Punti. (foto: Gregor Mezgec)

Premagati 15 metrov višinske razlike

Če se bo župan odločil in z najcenejšim gradbincem podpisal pogodbo, se bodo v Piranu začela zahtevna gradbena dela, ki jih bo nedvomno spremljalo veliko radovednežev. Ob klif, ki je visok 15 metrov, bodo morali postaviti gradbeni oder, kar bo posebno že samo po sebi. Utrjevanje župnišča in razgledne terase na vrhu približno 15 metrov visokega klifa se bo namreč moralo začeti na obali, saj drugače stavbe ni mogoče doseči.

(foto: Gregor Mezgec)

Delavci bodo vgradili visokonosilne mikropilote, sidrane mreže z injektirnimi sidri, zgornji del bodo pozidali z lokalnim peščenjakom, učvrstili temelje župnišča s temeljno gredo ter sanirali temelje razgledne ploščadi. V 60 dneh naj bi dela končali in župnišču namenili bolj varno prihodnost.


Komentar novinarja

Alenka Penjak

Piranski klif drsi in nič ga ne ustavi

Klif med Piranom in Fieso pogosto gostuje v novinarskih prispevkih. Včasih zaradi svoje lepote, ki se preliva v barvah peščenjaka in laporja, še pogosteje pa zaradi kamenja in skal, ki jih pošilja na tla, med številne kopalce in sprehajalce. Če so se obiskovalci divje plaže pod klifom navadili življenja z nevarnostjo ter se plaži in pešpoti po deževju, ki spodbuja razpadanje laporja in lomljenje peščenjaka, raje ognejo, pa je tam še nekdo, ki naravnim pojavom ne more ubežati. Župnik Zorko Bajc. ...

Preberi več

Najbolj brano