Okolje Piran dobilo koncesijo za Jernejev kanal

Jernejev kanal na Seči z ribiškim pristaniščem vred bo poslej upravljalo javno podjetje Okolje Piran. Velika večina piranskih občinskih svetnikov je odlok o pristanišču Kanal sv. Jerneja in koncesijsko pogodbo podprla, o amandmajih, s katerimi je svetnik Davorin Petaros želel prostor Seče še bolj jasno zavarovati, pa še ni odločalo.

Že letos lahko lastniki plovil pričakujejo, da jim bo Okolje Piran 
zaračunalo letno vzdrževalnino.   Foto: Tomaž Primožic/FPA
Že letos lahko lastniki plovil pričakujejo, da jim bo Okolje Piran zaračunalo letno vzdrževalnino.  Foto: Tomaž Primožic/FPA

PIRAN > Vodno dovoljenje ministrstva za okolje in prostor, ki ga ima v rokah Okolje Piran, velja do 31. avgusta 2050 in do tega datuma je sklenjena tudi koncesijska pogodba, ki jo je danes od svetnikov dobilo Okolje.

Odstraniti morajo vsaj 14 plovil

Upravljali bodo z 31.376 kvadratnih metrov velikim območjem Jernejevega kanala. Dobili so pravico, da odstranijo potopljene barke - tam jih je okoli 14 - ter z lastniki privezanih plovil sklenejo dogovore o plačilu vzdrževalnine in pravici, da tam ostanejo toliko časa, dokler Okolje Piran ne bo dobilo pravice urejanja krajevnega pristanišča in obračunavanja privezov.

100

evrov na dan bo plačal tisti, ki se bo poslej brez dovoljenja privezal v Jernejevem kanalu

V Okolju so pripravili predlog cen vzdrževalnine, ki bi jo vsako leto plačali lastniki plovil in bi letno znašala od 345,78 evra za barke do 4,5 metra dolžine, 613,87 evra za tista do 6,5 metra (v teh dveh skupinah je največ plovil) pa vse do 2556 evrov letno za plovila do 14,5 metra dolžine, kakršnih bo najmanj.

Na leto naj bi Okolje dobilo od 75.000 do 89.000 evrov, ki se jih je zavezalo uporabiti samo za Jernejev kanal.

243

plovil je bilo ob zadnjem štetju lani oktobra privezanih v Jernejevem kanalu

Kdor bo vplul v kanal in se neupravičeno privezal, bo plačal 100 evrov dnevnega nadomestila za uzurpacijo prostora.

Vodno dovoljenje poglabljanja ne dovoljuje

Sejo o podelitvi koncesije je z dodatnimi predlogi začinil Davorin Petaros, ki se je skupaj z Nevenko Kaučič (oba Gibanje za občino Piran - GZOP) podpisal pod pismo, ki so ga poslali okoljskemu ministrstvu, in opozoril, da, na primer, v izdanem vodnem dovoljenju poglabljanje Jernejevega kanala ni dovoljeno. Moti ga, da koncesija ni podkrepljena s pravnimi podlagami oziroma z Zakonom o ohranjanju narave in Uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline ter si je želel, da bi svetniki o njegovih amandmajih tudi odločali.

Župana Đenia Zadkovića in direktorja Okolja Gašparja Gašparja Mišiča je spravil v zadrego in sta na pomoč poklicala odvetnika dr. Aleksija Mužino ter ga povabila k mikrofonu. Mužina je namreč sodeloval pri sestavljanju odloka in koncesijske pogodbe.

O amandmajih Davorina Petarosa je povedal, da “niso napačni, saj bogatijo koncesijsko pogodbo”, je pa poudaril, da so zapisani že v odloku in vodnem dovoljenju, na katerih koncesijska pogodba sloni.

Obstajala je možnost, da bi svetniki koncesijsko pogodbo obravnavali v dveh branjih in včeraj Okolju Piran (še) ne bi podelili koncesijskih pravic. Če bi svetniki vztrajali, bi lahko predlagali, da bi se vse navedbe iz vodnega dovoljenja prepisale tudi v koncesijsko pogodbo ter jo naredile bolj jasno.

Po krajšem posvetovalnem odmoru je župan svetnikom kljub temu predlagal, naj glasujejo o odloku in koncesijski pogodbi, kot sta bili že zapisani.

Od 23 prisotnih svetnikov sta bila proti le Petaros in Kaučič, ostali pa so oddali zelen glas in urejanje Jernejevega kanala dokončno potrdili.


Najbolj brano