Kris bo do nadaljnjega na domačih terapijah

“Komaj smo čakali, da pridemo domov,” nam je v petek povedala Ana Jerak, mama Krisa Zudicha iz Kopra, obolelega za spinalno mišično atrofijo, ki so ga zdravili v ZDA. Zadnji pregled krvi pri dr. Perryju Shiehu, ki ga je Kris opravil prejšnji ponedeljek, je namreč dal zadovoljive rezultate in s tem zeleno luč za odhod domov.

Zdaj je družina  doma, “malo smo še utrujeni, a presrečni,” pravi 
Ana Jerak. Foto: osebni arhiv
Zdaj je družina doma, “malo smo še utrujeni, a presrečni,” pravi Ana Jerak. Foto: osebni arhiv

KOPER >Zdaj je družina doma, “malo smo še utrujeni, a presrečni”. Kris se je namreč zaradi časovne razlike med Slovenijo in ZDA prvo noč v Kopru zbudil že ob dveh ponoči. Dneve bodo izkoristili, kot se le da. Že od prej so vajeni, da je deček izoliran od drugih otrok, zdaj se ne srečuje niti s starimi starši. “Na srečo imamo pred hišo malo vrta, hodili bomo tudi v naravo, če bo le mogoče,” je opisala Jerakova in priznala, da se mora o stanju v domačem okolju šele natančno pozanimati.

“To ni bil dopust, to je bilo zdravljenje,” se sicer skoraj petmesečnega bivanja v ZDA spominja mama otroka, ki je s pomočjo donacij prejel revolucionarno zdravilo zolgensma. Kot pravi Jerakova, so z napredkom v malčkovem razvoju zelo zadovoljni. Krisu se je namreč izboljšalo dihanje, zdaj ima več energije, nekaj časa uspe tudi samostojno sedeti. “Včasih je veliko ležal, zdaj je precej bolj aktiven,” opisuje mama, tudi povišane telesne temperature nima več.

Fizioterapije bi sicer Kris moral nadaljevati v Sloveniji, a za zdaj zaradi razmer ob koronavirusu to ni mogoče.

Zato si družina pomaga s pripomočki, ki jih imajo doma. “Ni enako kot fizioterapija, nekaj pa je,” pravi Jerakova. Na vprašanje, ali je mogoče, da bi deček, ki je zdaj star dobri dve leti, kdaj shodil, pa odgovarja, da si tega nihče ne upa napovedati, a hkrati doda: “Vse je mogoče. Kar bo več od tega, kar je zdaj, bo velik plus.”


Najbolj brano