Koprčanka ujeta na križarki pred Miamijem

“Ni prijetno! Že skoraj teden dni sem s približno 300 člani posadke ujeta na križarki, ki je zasidrana pred Miamijem na Floridi, in s pripravljenimi kovčki čakam, da grem končno domov,” nam je prek skypa včeraj povedala Milena Milly Pirc iz Boninov pri Kopru, ki si kruh že 20 let služi z delom na križarkah italijanske družbe MSC. Prvotni načrt, da bi se izkrcala že danes dopoldne in se prek Amsterdama in Zagreba z letalom vrnila domov, je žal padel v vodo. Trenutno kaže, da ji bo vrnitev uspela prek Londona.

Sprehod po prazni križarki Armonia ni prav nič prijeten, pravi Milly 
Pirc.  Foto: osebni arhiv
Sprehod po prazni križarki Armonia ni prav nič prijeten, pravi Milly Pirc.  Foto: osebni arhiv

MIAMI, BONINI > “Moram priznati, da ni prav nič kaj prijetno sprehajati se po prazni ladji, na kateri običajno mrgoli turistov in zaposlenih. Videti ladjo tako prazno, tako brez življenja, je prav žalostno,” priznava Milena Pirc, za prijatelje in znance Milly.

Milly Pirc je trenutno še ujeta na križarki Armonia v Miamiju. (foto: osebni arhiv)

Milly Pirc

zaposlena na križarki Armonia družbe MSC

“Vseh 300 članov posadke, kolikor nas je še ostalo na ladji, smo v stalni pripravljenosti, da se nemudoma lahko odpravimo na pot. Zato imamo vsi spakirane kovčke in samo čakamo na klic.”

Turistična ladja Armonia, na kateri dela, je 16. marca priplula v South Bach v Miamiju na Floridi in zaključila sedemdnevno križarjenje po Bahamih, Kajmanskih otokih, Jamajki in Mehiki. “Potem ko smo izkrcali vse potnike - naša križarka velja za eno manjših križark družbe MSC, saj sprejme 'le' 2400 potnikov -, smo ostali še dva dni v pristanišču, nato pa se je ladja premaknila na sidrišče pred obalo South Beacha. Zaradi koronaviarusa - epidemija je bila tedaj že v razmahu - smo namreč odpovedali vsa nadaljnja križarjenja.”

Milly Pirc pogreša turistični vrvež na ladji Armonia. (foto: osebni arhiv)

Prek Pariza ni šlo

Zaposleni na križarki so se začeli vračati domov. “Samo na naši ladji dela 770 ljudi, in to kar 75 različnih narodnosti. Jaz sem edina Slovenka,” pojasni Milly. Družba MSC jim je zelo pomagala pri iskanju letalskih povezav za vrnitev v matično domovino, poudarja. “20. marca sem bila na programu, da se izkrcam. Domov bi se vrnila z letom prek Pariza. Ko sem se s katamaranom vozila proti pristanišču, so mi sporočili, da je let odpovedan. Ameriške oblasti mi zato niso dovolile izkrcanja.” Skupaj z nekaj sodelavci iz Filipinov, ki so tistega dne tudi ostali brez leta, je do večera počakala na terminalu, dokler ni ponje prišla križarka. “In zdaj že skoraj teden dni ždimo na sidrišču in čakamo odrešitev. Delodajalec se resnično trdi, da bi nam našel prevoz domov, v kontaktu sem tudi z našo ambasado in zunanjim ministrstvom. Razmere glede odprtja letališč in možnih letalskih povezav se iz ure v uro slabšajo, vseh 300 članov posadke, kolikor nas je še ostalo na ladji, smo v stalni pripravljenosti, da se nemudoma lahko odpravimo na pot. Zato imamo vsi spakirane kovčke in samo čakamo na klic,” pojasnjuje Milly, ki je zaposlena v administraciji na finančnem oddelku križarke.

Ladja je popolnoma opustela. Še dobro, da imamo na voljo brezplačen internet, pravi Milly Pirc. (foto: osebni arhiv)

Bo jutri že v krogu svoje družine?

“Če bo šlo vse po sreči, bom v soboto vendarle doma,” se trudi ostati optimistična. Družba MSC ji je namreč uspela urediti rezervacijo leta od Miamija do New Yorka in naprej prek Amsterdama do Zagreba, kamor naj bi prispela jutri okoli 18. ure. Po tem scenariju bi danes ob 6. uri zjutraj (po ameriškem času) zapustila križarko. “Ko enkrat pridem v Amsterdam, bom doma, saj bom v Evropi. Do Kopra se lahko pripeljem tudi z avtom. Nočem biti preveč črnogleda, a glede na trenutne razmere po svetu se bojim, da se niti ta načrt vrnitve ne bo uresničil,” je zaskrbljena.

Velikani na sidrišču pred South Beach v Miamiju (foto: osebni arhiv)

Tudi prek Amsterdama žal ni šlo

Načrt, da bi se domov vrnila z letom prek Amsterdama in Zagreba, pa je žal padel v vodo. “Če bo vse po sreči, se mi danes zvečer obeta let prek Londona v Zagreb,” nam je danes malo pred 14. uro sporočila Milly. “V London naj bi prispela jutri ob 6. uri zjutraj, potem me čaka enajst ur čakanja na let za Zagreb, a mislim, da bodo to najkrajše ure, čeprav bodo v resnici dolge, a kar šteje, je to, da bom že v Evropi,” je zadovoljna Milly.

“Mi gre prav na jok, komaj verjamem, da je vse to res. Zgodilo se je namreč tako na hitro ... Malo prej sem še pomagala pri izkrcavanju sodelavcev s križarke, in ko so odhajali, sem razmišljala, joj, kdaj bom končno tudi jaz na vrsti za odhod. Mislila sem namreč, da je dan zame zaključen, da ne grem nikamor. In kar naenkrat zaslišim po zvočniku: Milly, javi se na recepciji. Da vam ne povem, kako me je katapultiralo s sedeža! V življenju še nisem nikdar tako hitro prišla iz sedmega nadstropja v peto,” se zasmeje Milly. “Zdaj čakam, da pride vodni taksi in me odpelje do terminala. Resnično upam, da bo vse po sreči in da bom jutri zvečer že v Zagrebu.”

Če bi se ne zgodil koronavirus, bi se te dni v mislih počasi pripravljala na skorajšnje srečanje z domačimi. 30. marca bi ji namreč potekla pogodba o zaposlitvi in bi se, tako kot običajno, za dva do tri mesece vrnila domov, potem pa se zopet za pol leta preselila na križarko. “Zanimivo, običajno več kot dva meseca sploh ne zdržim doma, zdaj pa si neskončno želim, da bi bila spet doma, med svojimi,” priznava Milly.


Najbolj brano