Koprčan Ji Rongqiang - Čang o novem koronavirusu: “En Kitajec predstavlja vse Kitajce”

“Pozna se, da ljudi skrbi novi koronavirus. Promet v restavracijah nam je padel za 30 odstotkov. Mi to razumemo. Ko je izbruhnil sars, smo imeli celo za 50 odstotkov manj gostov,” pravi Koprčan Ji Rongqiang - Čang, najbolj znan pripadnik kitajske narodnosti v Istri in širše, lastnik restavracij v Kopru in Ljubljani.

Ji Rongqiang - Čang Foto: Katja Gleščič
Ji Rongqiang - Čang Foto: Katja Gleščič

KOPER > “A ni treba delati panike in se bati vsega, kar je povezano s Kitajsko. V Evropi je varno, v Sloveniji sploh. Kitajci, ki se v Evropo vračajo z dopusta na Kitajskem, se obnašajo odgovorno in se prostovoljno sami odločijo za karanteno; ostanejo doma 14 dni, preden gredo v službe in šole. Tudi vsi moji prijatelji so tako ravnali. Saj sami čutimo, da moramo varovati sebe, svoje družine in druge; en Kitajec predstavlja vse Kitajce,” poudarja Ji Rongqiang - Čang.

(foto: Zdravko Primožič/FPA)

Ji Rongqiang - Čang, lastnik kitajske restavracije

“Kitajci, ki se v Evropo vračajo s Kitajske, se obnašajo odgovorno in se prostovoljno sami odločijo za karanteno; ostanejo doma 14 dni, preden gredo v službe in šole.”

Predsodkov ljudi ne občuti

Čang izhaja iz province Zhejiang južno od Šanghaja, približno 1000 kilometrov od žarišča bolezni Wuhana. “V naši provinci je mirno, ni veliko okuženih in zdaj, ko je blokiran promet in se ljudje ne srečujejo toliko in ostajajo bolj doma, se okužbe ne širijo,” pravi Čang. “Treba je vedeti, da je na Kitajskem drugačna kultura in se ljudje običajno veliko več družijo, ne le za novo leto. Tudi zato se je virus hitro širil. V Evropi je vendarle manj stikov med ljudmi,” meni.

Čang zaradi predsodkov ljudi še ni doživel kakšne neprijetne izkušnje. “Mogoče v večjih mestih tu pa tam vidiš, da se te kdo skuša izogniti,” pravi Čang. “Sem pa v Kopru v šoli vprašal, kako se sošolci zdaj obnašajo do naših otrok, ker me je skrbelo. Otroci so otroci in se zgodi, da pade kakšna pripomba, a večinoma je povsem normalno kot vedno,” pravi.

Epidemije so svetovni problem, ne kitajski, lahko izbruhnejo kjerkoli. “Res so na Kitajskem prepočasi javno objavili informacije o novem virusu. A potem so zelo resno in aktivno pristopili, da so preprečili širjenje novih okužb. Z vsemi ukrepi, kot so karantene, blokiran mednarodni in notranji kitajski promet, pričakujem, da se bodo v mesecu dni razmere umirile,” se nadeja. “Moji prijatelji na Kitajskem upajo, da bo tako in da se bodo tovarne kmalu spet odprle in bodo lahko delali, sicer jim ne bo lahko,” dodaja.

Zaloge piva in začimb

V restavracijah v Kopru in Ljubljani ne občutijo pomanjkanja kitajskih sestavin za pripravo jedi. “Meso in zelenjavo kupujem v Sloveniji. Neposredno s Kitajske ne uvažam nič, ampak kupujem prek posrednikov, predvsem začimbe in kitajsko pivo. Za to dvoje smo si za vsak primer že naredili zaloge, tako da ne bi imeli težav z dobavo, če se stvari dolgo ne bi postavile nazaj na svoje mesto,” pravi Čang.

Sami so se odločili za karanteno
TRST > V številnih mestih v Italiji so pripadniki kitajske skupnosti deležni predsodkov. V Trstu zaenkrat sovražne napetosti ne občutijo, padec prometa v trgovinah in restavracijah pa jih ne obremenjuje preveč.
“V zadnjih tednih smo res zabeležili majhen padec prometa, kar pa je povsem normalno, saj tudi v drugačnih letih ljudje po praznikih ne zapravljajo veliko,” opaža Alessia Wu, lastnica verige trgovin AZ, in dodaja: “Dejstvo je, da sta mesec januar in februar za trgovce od nekdaj manj ugodna, poleg tega pa so se v zadnjem času v Trstu odprle tudi druge podobne trgovine.”
Po številnih italijanskih mestih je v zadnjih dneh vzniknilo sovraštvo proti pripadnikom kitajske skupnosti, v Trstu je tega za zdaj manj. “Kot Kitajka od določenih ljudi sicer res občutim predsodke, vendar gre za manjšino. Po drugi strani razumem, da jih je strah,” je še pojasnila.
Tudi v kitajski restavraciji Grande Shanghai so v zadnjih tednih zabeležili določen padec obiskov, a se zaradi njih ne obremenjujejo preveč. In če gre verjeti besedam lastnice Ling Hong, je precej bolj zaskrbljeno ozračje v Evropi kot pa na Kitajskem. “Sem v neprestanem stiku s svojimi sorodniki in nikogar ni strah. Ven se pač odpravijo z masko, če kdo zboli, pač ostane za nekaj časa doma,” je pojasnila.
Podobno se obnašajo tudi pripadniki kitajske skupnosti v Trstu, so nam pojasnili v združenju Porta d'Oriente, ki skrbi za kulturno izmenjavo med Italijani in Kitajci. Odločili so se za tako imenovane “avtokarantene”, kar pomeni, da tisti, ki so se pred kratkim vrnili s Kitajske, za nekaj tednov ne zapuščajo svojih domov, čeprav okužbe s koronavirusom na Tržaškem še niso zabeležili. “Zato je preplah povsem odveč,” je prepričana Ling Hong. PETRA MEZINEC

Najbolj brano