Istrski župani želijo interventni zakon o vodnem viru

Istrski župani, istrski poslanci in Rižanski vodovod so si enotni: dodaten vodni vir za Istro je treba zagotoviti z navezavo na Malne. “To je politična odločitev, na katero ne smejo vplivati interesi posameznih vodovodov,” se je koprski župan Aleš Bržan odzval na navedbe direktorja Kovoda Postojna Davida Penka, da “ta predlog kaže na nepoznavanje terena, tehničnega vidika in zakonodaje”.

Istrski župani,  istrski poslanci in  Rižanski vodovod so si enotni:  
dodaten vodni vir za   Istro je treba zagotoviti z navezavo  na   
Malne. Foto: Zdravko Primožič/FPA
Istrski župani, istrski poslanci in Rižanski vodovod so si enotni: dodaten vodni vir za Istro je treba zagotoviti z navezavo na Malne. Foto: Zdravko Primožič/FPA

KOPER > Istrski župani, člani kluba istrskih poslancev in direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj so se danes strinjali, da bi lahko projekt za gradnjo 40 kilometrov dolgega cevovoda, s katerim bi vodo iz Malnov “pripeljali” do Rodika, od tod pa prek že zgrajenega cevovoda do vodarne v Cepkih, uresničili s sprejemom interventnega zakona.

Ta bi določil način (so)financiranja projekta, opredelil bi postopke za pridobitev služnosti, vodnega dovoljenja in druge podrobnosti. Bržan verjame, da bodo tudi istrski poslanci uspeli prepričati svoje kolege o sprejemu takšnega zakona.

Če je šlo z Magno ...

Predsednik kluba istrskih poslancev Branko Simonovič (Desus) ob tem spomni na primer Magne, ki je pokazal, da je možno potreben zakon sprejeti v pol leta. Napoveduje, da se bodo poslanci sestali z ministri, da dorečejo postopke. Nadeja se, da bo dovolj politične volje, saj je “nedopustno, da je slovenska Istra danes odvisna od uvoza vode iz Hrvaške”.

Ne gre pozabiti, da od nesreče z izlitjem kerozina na področju oskrbe z vodo še vedno veljajo izredne razmere, zato je treba v najkrajšem možnem času določiti še en vodni vir, ki bo Istri zagotovil dodatnih 500 litrov surove vode na sekundo.

“Država je po nesreči sicer reagirala hitro in ustanovila delovno skupino za določitev dodatnega vodnega vira, ki pa je pripravila le projektno nalogo za izdelavo študije za proučitev različic, katere izdelava bi se lahko zavlekla celo v prihodnji mandat. Gre za našo ustavno pravico do pitne vode in ne moremo čakati tako dolgo,” je jasen Bržan. Tudi zato so se odločili vztrajati pri navezavi na zajetje Malni, saj ima ta različica številne prednosti: rešitev so že podrobno preučili v študiji, gradnja je izvedljiva in dokazano lahko zagotovi dovolj vode za Istro.

Nič dražje položnice

Projekt za navezavo na Malne bi stal med 50 in 60 milijoni evrov. “Če ne bo šlo drugače, bi gradnjo lahko financirale tudi štiri istrske občine,” pravi Bržan. Ker gre za velik finančni zalogaj, pravi, da bi si lahko občine privoščile do približno milijona evrov na leto odplačevanja oziroma financiranja projekta. Cena vode za uporabnike pa se po njegovem prepričanju ne bi spremenila.

Istrski župani pravijo, da njihov predlog ne pomeni nasprotovanja izdelavi študije, ponuja le bistveno hitrejšo in bolj učinkovito pot iz izrednih razmer. “Iskanje rešitev v študiji pa naj bo kot nadgradnja. Oboje se lahko pelje vzporedno,” predlagajo.

Čeprav je direktor Kovoda Postojna David Penko opozoril na gradbene in tehnične težave, pa Bržan odgovarja, da se sestava tal od sedemdesetih let, ko so preučevali to različico, do danes ni spremenila, zato meni, da so očitki neosnovani. “Edini pomislek je bilo mešanje različnih povodij, a so ta vidik strokovnjaki že ovrgli,” še dodaja.


Najbolj brano