Istra gre z EPK naprej, a brez strategije

Še preden se je danes začela izredna seja piranskega občinskega sveta, namenjena potrditvi istrske kulturne strategije Kultura.PIKA ter finalne kandidature Pirana in sosednjih občin za Evropsko prestolnico kulture, je bilo jasno, da projekta EPK svetniki ne bodo rešili. Že dopoldan so v spletne nabiralnike prispela obvestila, v katerih so svetniki potrdili, da ne bodo podprli kulturne strategije, ki pa je s kandidaturo tesno povezana.

Martina Gamboz in Borut Jerman, člana ekipe, ki je ustvarjala projekt EPK, pred sejo v pogovoru z občinskimi svetniki SD.  Foto: Tomaž Primožič/FPA
Martina Gamboz in Borut Jerman, člana ekipe, ki je ustvarjala projekt EPK, pred sejo v pogovoru z občinskimi svetniki SD.  Foto: Tomaž Primožič/FPA

PIRAN > Občinski svetniki so danes resda soglasno potrdili kandidaturo Pirana in sosednjih občin za Evropsko prestolnico kulture (EPK), a zavrnili kulturno strategijo Kultura.PIKA (med 24 prisotnimi svetniki jih je 12 glasovalo proti in 12 za). Ekipa, ki vodi kandidaturo Pirana, bo kandidaturno knjigo danes kljub temu poslala naprej (koprski občinski svet je danes strategijo sprejel brez pomislekov, ostale občine pa že prej), 18. decembra pa bo izvedela, ali je bila s kandidaturo uspešna.

Današnja izredna seja se je zgodila po prekinjeni četrtkovi seji občinskega sveta, kjer svetniki niso sprejeli niti načrtovanega dnevnega reda, kaj šele obravnavali finalne kandidature Pirana za naziv EPK, kulturne strategije Kultura.Pika (Piran, Izola, Koper in Ankaran ali interventne ukrepe, povezane z epidemijo novega koronavirusa.

Izredna pomoč ob epidemiološki krizi

Občinski svetniki so danes sprejeli odločitev o dodelitvi izredne pomoči za omilitev posledic ukrepov zoper širjenje novega koronavirusa in ustanovili podjetniški sklad za omilitev posledic. Več o teh ukrepih bomo poročali v sredo.

Kot talci kulturnikov

Svetniki iz strank GZOP, SD, Levica in samostojni svetnik Savo Radić dvomijo, da sta kandidatura Pirana za naziv EPK in strategija Kultura.PIKA soodvisni. Podpirajo kandidaturo, menijo pa, da je finančni načrt strategije pomanjkljiv, da je preveč subjektivno zapisana in premalo dodelana.

Poudarjajo, da vse doslej niso dobili odgovorov na osnovna vprašanja ter želijo širšo javno razpravo o kulturni strategiji, saj da mnogi niso dobili priložnosti, da sodelujejo pri njenem nastanku.

Zanima jih, kdo bo financiral EPK, kakšna bo usoda rednega financiranja kulturnih ustanov in programov, kaj bo z društvi, posamezniki in kulturniki, kako se bodo strateška izhodišča uresničevala v praksi, kdo je izvajalec in kakšen delež odpade na posamezno občino ...

Trdijo, da že eno leto čakajo, da jim ekipa EPK odgovori na vprašanja ter se počutijo kot talci njenega neodgovornega ravnanja. Izpostavljajo, da je finančni načrt, vreden 27 milijonov evrov, pomanjkljiv, da so v strategiji zapisane le potrebe ozke skupine tako imenovanih kulturnih menedžerjev in da bi morale občine bolj vestno ravnati z javnimi financami.

Skupen razvoj kulture

Ekipa, ki je vodila projekt kandidature Pirana za prestolnico kulture v letu 2025, izpostavlja, da je projekt nastajal dve leti, strategija zajema obdobje med letoma 2021-25, da je sodelovalo 57 organizacij in približno sto ljudi, ki so vzpostavili sodelovanje s 512 umetniki, kulturniki in organizacijami iz 41 držav.

“Vsebin, ki so zapisane v kandidaturni knjigi, pa ne vežemo na investicije in imamo alternativne prostore za izvedbo kulturnih programov,” je strahove o tem, da bi lahko EPK neprimerno obremenil občinske proračune, povedala vodja projekta Martina Gamboz.

V podporo strategiji je danes pred svetnike stopila tudi ankaranska podžupanja Barbara Švagelj ter izpostavila, da je Kultura.PIKA zgolj strateški dokument in občin kot takšen finančno ne obremenjuje ali zavezuje. “Res pa na podlagi te strategije štiri občine dokazujemo namero, da bomo skupaj razvijale kulturno ponudbo,” je dodala Švagljeva in priznala, da je res umanjkal “element javne razprave”, da pa jo bodo še naknadno javno obravnavali in “prilagodili naši realnosti”.

Razpoka vse večja

Ko so svetniki opozorili na petkov sklep koordinacije županov slovenske Istre, da je treba strategijo Kultura.PIKA v prihodnje popraviti z vključevanjem širše javnosti, ter je Marko Juriševič (SD) omenil pismo direktorjev osmih javnih zavodov in povzel, da ti o nastajanju strategije Kultura.PIKA niso vedeli ničesar ter da je strategija neustrezna in pomanjkljiva (imena zavodov, ki jih je prebral, so: Pokrajinski arhiv Koper, Gledališče Koper, Obalne galerije Piran, Zavod za mladino, Pokrajinski muzej Koper, Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran, ZRS Koper, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper), se je razpoka med opozicijskimi svetniki in ekipo EPK razširila.

“Kje so soline, piranski svetilnik, Avditorij? Ste na njih pozabili? Potrditi je smiselno le jasne dokumente, ne površno pripravljeno delovno gradivo,” pravi Juriševič. Njegova strankarska kolegica Mojca Švonja meni, da je projekt finančno netransparenten, Kristijan Cerovac (GZOP) pa je pridal: “Vaša kandidatura ne more biti neuspešna zaradi nas, ampak zaradi vašega načina delovanja.”

Za sprejem so svoj glas dvignili Milica Maslo Bezer (Desus), Marina Sorta (Piran je naš), Robert Fakin (Naš kraj) s poudarki, da upajo, da bo Piran postal Evropska prestolnica kulture, da je projekt dober in namenjen ljudem.


Najbolj brano