Eno morje, 12 dejavnosti in še več interesov

Do marca prihodnje leto mora naša država izdelati Pomorski prostorski načrt (PPN) in ga posredovati Evropski komisiji. Pripravljajo ga na direktoratu za prostor ministrstva za okolje in prostor, uradno od junija lani, včeraj pa so v okviru Tedna sredozemske obale v Izoli predstavili delovni osnutek načrta in njegovega okoljskega poročila.

Predstavitvi osnutka PPN je sledila razprava. Skozi takšne razprave naj bi si na direktoratu za prostor prizadevali  narediti še 
boljši osnutek akta.  Foto: Tomaž Primožič/FPA
Predstavitvi osnutka PPN je sledila razprava. Skozi takšne razprave naj bi si na direktoratu za prostor prizadevali narediti še boljši osnutek akta.  Foto: Tomaž Primožič/FPA

IZOLA > “Država v PPN usklajuje razvojne interese različnih ministrstev in dejavnosti na morju, pomorstva, ribištva ... Po evropski direktivi o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje iz leta 2014 moramo PPN uskladiti z vsemi evropskimi in nacionalnimi dokumenti ter načrtovanje na morju pri določenih dejavnosti uskladiti z načrtovanjem na kopnem,” je strnila bistvo sekretarka direktorata za prostor Valentina Lavrenčič. Direktivi je, tako Mitja Bricelj z direktorata za vode in investicije, botroval prevelik ulov.

Kopenski del priobalnega pasu bodo določile občine

PPN bo sprejela vlada, z njim bodo spodbujali trajnostno rast pomorskih gospodarstev ter prav takšen razvoj morskih območij in rabo virov, ne bodo pa posegali v veljavne prostorske načrte. Zagotoviti želijo usklajen razvoj dejavnosti, rab in režimov na morju ter obali, zato bo PPN vključeval morski in kopenski del priobalnega pasu. Po besedah člana skupine za izdelavo akta, Blaža Repeta z oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, bo morski del priobalnega pasu širok 150 metrov, kopenski del bo imel “v osnovi 100 metrov”, vendar ga bodo natančneje določile lokalne skupnosti.

12 dejavnosti ali rab morja

Poleg pomorskega prometa in ribištva PPN opredeljuje še deset dejavnosti na morju ali rab morja: marikulturo (definirajo štiri nova območja), dejavnost ministrstva za obrambo, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine (vključujejo soline, nekdanji rudnik premoga v Sečovljah in Krajinski park Debeli rtič, določajo tudi vplivna območja), izkoriščanje surovin in soli, znanstveno raziskovanje na celotnem območju slovenskega morja z izjemo Luke Koper, črpanje nafte ali plina oziroma kopanje rudnin ter proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, uporabo cevovodov in podmorskih kablov, turizem in rekreacijo in nenazadnje urbani razvoj, kjer določajo seznam dovoljenih posegov v prostor.

Kot je pojasnila Sabina Cepuš iz ljubljanskega podjetja ZaVita, prav tako v skupini za izdelavo PPN, je okoljsko poročilo v fazi delovnega osnutka, ker “okoljsko ministrstvo še ni izdelalo mnenja o ustreznosti”. Končno okoljsko poročilo bodo predstavili na javni obravnavi. “Z njo bomo začeli konec oktobra, če bomo do takrat dobili pozitivno mnenje na okoljsko poročilo, ali pa v začetku novembra. Sočasno bomo opravili čezmejno presojo,” je napovedala vodja sektorja za strateški prostorski razvoj z direktorata za prostor Lenča Humerca Šolar.

Za okoljske cilje so si zadali “dobro kondicijo morskega okolja” in kot morebitno najbolj problematično ureditev navedli otok pred Izolo, čeprav utegne na podmorske travnike vplivati tudi premeščanje morskega sedimenta - odlaganje odvečnega mulja iz Luke Koper in marin. Za težavno bi se lahko izkazala širitev obale v morje pri Semedeli in Žusterni, posebno poglavje bodo namenili preprečevanju in obvladovanju nesreč na morju, tudi opredelitvi lokacije za odlaganje onesnaženega materiala ob večji nesreči z naftnimi derivati.

“Ne posegamo v manj kot 0,2 odstotka morja”

Žarko Pregelj z ministrstva za infrastrukturo je opozoril prav na pretovarjanje nafte v Trstu in opomnil še na hrupno delovanje ladijskih motorjev.

Direktor Uprave RS za pomorstvo Jadran Klinec je pozval, naj upoštevajo (čezmejni) nadzor nad balastnimi vodami, dekan Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu Peter Vidmar pa, naj navedejo ladjedelnice, čeprav ne deluje več nobena, ker so “temelj pomorstva”.

Vodja piranske območne enote Zavoda za varstvo narave Robert Turk je poudaril, da je po pomorski direktivi potrebno trajno izboljšati morsko okolje, mi pa imamo le dva odstotka zavarovanega morja in manj kot 0,2 odstotka morja, v katerega ne posegamo.


Najbolj brano