“Človeka takšno delo prizemlji”

“Mi ne zdravimo. Smisel našega dela je, da so uporabniki tisto uro v tednu, ko smo z njimi, bolj zadovoljni, veseli, razigrani. Zmorejo tudi marsikaj, česar brez spodbude, ki jo dobijo od psa, ne bi zmogli.” Upokojena novinarka Radia Koper Silva Ferletič takole strne misli v odgovor na vprašanje, kaj je poslanstvo društva Tačke pomagačke.

ISTRA > Letos bo minilo deset let, odkar so Tačke pomagačke v Sloveniji začele opravljati prostovoljno terapevtsko delo s pomočjo psov. Na Primorskem je za takšno delo izobraženih 14 terapevtskih parov, a le dobra polovica jih je aktivna. Slovenska Istra trenutno premore le dva terapevtska para - Silvo Ferletič z labradorko Kubo in Urško Ferletič z avstralskim ovčarjem Grinom (z Vapi, ki je border collie, pa dela pripravništvo).

“Za pse pa tudi za nas vodnike je to delo kar naporno, zato lahko opravimo največ dva obiska na teden po eno uro,” pojasni Silva Ferletič. Njeno Kubo dobro poznajo stanovalci varovanega oddelka v Obalnem domu upokojencev ter otroci in mladostniki iz Varstveno delovnega centra Koper. Že drugo leto obiskujeta tudi Timoteja Caha, fantiča s težko okvaro možganov.

“Prijateljica njegove mame me je prosila, če bi prišli s Kubo, da bi to bilo novoletno darilo za Timoteja. Ko sva se prikazali, se je zgodil en tak mali čudež. Timotej je Kubo objel in sta tako objeta obležala na tleh. To je bila takšna simpatija na prvi dotik, da sem se odločila, da bova Timoteja redno obiskovali.”

Fidel, Castro, Kuba

Terapijo s pomočjo psa mora spremljati strokovni delavec. V Obalnem domu upokojencev je to delovna terapevtka Lili Slavec, ki pripravi program, ustrezen za uporabnike, po katerem delata priljubljeni obiskovalki Silva in Kuba. “Ko prideva, se vzdušje spremeni. To je zanje dogodek,” pravi Ferletičeva.

S preprostimi vajami, kot sta vlečenje cufe ali metanje žogice, in drugimi igrami spodbujajo starostnike - pogosto so to osebe z demenco ali z znaki te bolezni - k miselni in telesni aktivnosti.

Z anekdoto ponazori, kako že samo njuna prisotnost vpliva na miselne funkcije starostnikov. Ko sta s Kubo začeli obiskovati dom, je bil nekajkrat v skupini tudi uporabnik, ki je nato moral za nekaj mesecev v bolnišnico. Ko se je spet pridružil skupini, je na vprašanje, če se kdo spomni, kako je ime kužku, rekel: “Fidel!” Ni ravno tako, so ga popravili, in je poskusil znova: “Castro!” Nato so ga vprašali, iz katere države je Castro, in ga tako privedli do pravega odgovora.

Na psa se morajo stoodstotno zanesti

“V domu upokojencev, posebno z ljudmi, ki so bodisi miselno bodisi telesno omejeni, vzpostaviš močno empatijo. Ne govorim le o ljudeh z demenco, temveč tudi o tistih, ki so na invalidskem vozičku in so v neki ustanovi odvisni od drugega človeka. Zaveš se realnosti tega življenja, na katero marsikdo, ki ni v stiku z njimi, niti ne pomisli,” ugotavlja Silva Ferletič. “Zato zelo cenim ljudi, ki delajo v domu upokojencev, ker oni živijo z njimi 24 ur,” dodaja.

Delo z ljudmi, ki imajo različne težave, od demence do motenj v razvoju, ni preprosto ne za človeka ne za psa. Obiski pri uporabnikih so omejeni na slabo uro, saj mora pes biti ves ta čas popolnoma zbran, poslušati ukaze, se pustiti božati ... “Ni pomembno, ali je majhen, velik, dolgodlak, kratkodlak, pasemski ali nepasemski. Pes terapevt mora biti v osnovi stabilen in prijazen, mora imeti rad ljudi, ne sme biti plašen in mora biti lepo vzgojen,” pravi vodnica, ki je tudi ena od mentoric za novince. “Naši psi so praviloma hišni psi. Zelo pomemben je naš odnos z njimi. Biti morajo stoodstotno obvladljivi, saj naši kužki delajo tudi v bolnišnicah, v zavodih za rehabilitacijo, z mladimi, ki imajo vedenjske težave ali različne druge motnje, z otroki v oddelkih s prilagojenim programom, z otroki, ki imajo motnje avtističnega spektra ... To so situacije, v katerih se moraš na psa stoodstotno zanesti.”

Ko samoumevne stvari postanejo dragocene

Določene situacije, v katerih se znajdejo, so vodnikom lahko tudi v stisko, o njih razmišljajo ... Zato jih je treba znati predelati, tudi s strokovno pomočjo, če je potrebno, pravi Ferletičeva. V zgodovini Tačk se je kar nekaj ljudi izšolalo, a potem tega dela niso zmogli.

Kdor zmore, pa skozi to delo dojame tudi kaj novega. “Lahko bi rekla, da takšno delo človeka prizemlji. Stvari, ki so nam sicer popolnoma samoumevne, postanejo zelo dragocene, denimo, navadno pobožanje psa ali ukaz, ki ga otrok da psu in ga ta uboga ... Ne domišljam si, da delam ne vem kako velike stvari, sem pa prepričana, da s Kubo veliko prispevava, da je življenje ljudi, ki jih obiskujeva, bolj polno in razgibano.”

O Tačkah v diplomski nalogi

Z delom društva Tačke pomagačke se je v lanskem letu pobliže seznanila tudi študentka biopsihologije na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, Chiara Rotter (na fotografiji s psičkom Pikičem). Kot ljubiteljica živali se je odločila, da bo v diplomski nalogi obravnavala prav terapijo s pomočjo psov, pri čemer ji je kot mentor strokovno pomagal nevrolog in kinolog dr. Anton Grad. “Ugotovila sem, da je terapija z živalmi v tujini zelo priznana in cenjena terapevtska metoda, ki je posameznikom vseh starosti lahko v pomoč na fiziološki, socialni in celo psihološki ravni. V Sloveniji tovrstno terapijo žal izvajajo le prostovoljci.” Učinke terapije s psi je opazovala prav v družbi Silve Ferletič in jih opisala v nalogi. “To je edinstvena metoda zdravljenja, primerna za vse, ki verjamejo, da je topel in kakovosten odnos z vsemi živimi bitji ključnega pomena za dobro počutje in kvalitetno življenje,” je zaključila.

Kako postati terapevtski par?

Kdor se želi pridružiti Tačkam pomagačkam, lahko poišče stik z mentorji prek spletne strani društva, kinoloških društev, v Istri tudi prek izolske veterinarske ambulante. Pes lahko postane terapevt, če je star najmanj leto dni. Najprej ga testira kinolog, ki ugotovi, kako se obnaša v različnih situacijah, v katerih se lahko znajde pri delu, nato sledi izobraževanje, na katerem vodnik dobi osnovne informacije o tem s kinološkega področja in terapiji s pomočjo psov. Po 25 urah pripravništva v različnih zavodih pod nadzorom mentorja je terapevtski par pripravljen za delo. V skladu z zakonom o prostovoljnem delu je vodnik upravičen do plačila potnih stroškov, ki jih pokrijejo zavodi, s katerimi društvo sodeluje.

ILONA DOLENC

---