Zdravnike skrbi sosežig v Salonitu, že 160 jih je prispevalo svoj podpis

Goriške zdravnike in zobozdravnike ter zdravniško zbornico skrbi morebitno povečanje obsega sosežiga odpadkov v Salonitu Anhovo. Ministrstvo in agencijo za okolje so pozvali k odgovornemu pristopu in opozorili na vplive onesnaženega okolja na zdravje ljudi. “Potrebujemo dialog, ki temelji na okoljskih in zdravstvenih podatkih,” odgovarjajo v Salonitu.

ANHOVO > Kot je znano, agencija za okolje (Arso) še odloča o soglasju Salonitu za povečanje količin odpadkov, ki jih sosežiga v cementarni, z dovoljenih 109.000 na 135.000 ton na leto. Zdravniki in zobozdravniki so zaradi tega zaskrbljeni. Odločevalce v javnem pozivu, ki ga je doslej podpisalo približno 160 zdravnikov, potrdila pa ga je skupščina Zdravniške zbornice Slovenije, pozivajo k odgovornemu odnosu do okoljske problematike, da “zaščitimo prebivalce pred dodatno škodo na zdravju, ki bi jo lahko utrpeli zaradi onesnaženega okolja.”

To območje je že obremenjeno

Kot opozarjajo, je to območje “v preteklih desetletjih zaznamovala proizvodnja azbest-cementnih izdelkov. Zdravstvene posledice uporabe azbesta so zelo težke in se pojavljajo tako pri bivših zaposlenih kot tudi pri prebivalcih širše okolice tega kompleksa”.

Salonit: Potrebujemo dialog

V Salonitu so včeraj potrdili, da so po elektronski pošti prejeli sicer nepodpisan poziv zdravnikov. “Na podlagi te elektronske pošte smo prepričani, da potrebujemo dialog, ki temelji na okoljskih in zdravstvenih podatkih. Ne samo v Anhovem, pač pa v celi Sloveniji. Azbest je bil v uporabi po svetu in tudi v mnogih obratih v Sloveniji in žal povsod po Sloveniji obremenil tudi mnogo posameznikov in družin z zahtevnimi boleznimi - med drugim v Ljubljani, Mariboru, na Jesenicah, v Medvodah in Sodražici. V Salonitu Anhovo delujemo v skladu s previdnostnim načelom. Proizvodnja poteka na najboljših razpoložljivih tehnologijah. Po okoljskih standardih se uvrščamo med najboljše cementarne v Evropi. Kakovost zraka je v Anhovem boljša kot v večini krajev v Sloveniji.” Kot so dodali, bodo poziv še podrobneje preučili in se nanj dodatno odzvali.

Po podatkih Kliničnega inštituta MDPŠ je bilo od leta 1998 do 2016 na tem območju potrjenih 128 mezoteliomov, 65 pljučnih rakov, 500 primerov azbestoze in 1773 primerov plevralnih plakov, 324 drugih zaposlenih pa je imelo priznano poklicno bolezen zaradi azbesta že pred letom 1998, navajajo in dodajajo, da večina obolelih živi prav v bližini industrijskega območja podjetja Salonit Anhovo, ki je bilo največji uporabnik azbesta.

Tovarna ga sicer že dolgo ne uporablja več, podpisnike pa skrbi, ker namerava bistveno povečati dovoljene količine odpadkov za sosežig. Kot poudarjajo, je med drugim veliko raziskav potrdilo povezavo med sežiganjem odpadkov in pojavljanjem rakavih bolezni in motnjami plodnosti, obenem pa zakonodaja pri sosežigu dovoljuje bistveno večje količine kot pri sežigalnicah. “Ob tem je treba opozoriti še na to, da meritev nevarnih snovi v izpustih ne izvajajo neposredno državne institucije, ampak so prepuščene pooblaščenim izvajalcem, ki jih izbere in plača vsak posamezni onesnaževalec,” dodajajo.

“Skrbi nas, kako bodo izpusti vplivali na zdravje ljudi”

Odločevalce, predvsem ministrstvo in agencijo za okolje, zdravniki in skupščina njihove zbornice pozivajo, naj pri odločanju o dovoljeni stopnji onesnaževanja upoštevajo načelo previdnosti: “Pri teh odločitvah je nujno, da se upošteva obstoječo zdravstveno obremenjenost lokalnih prebivalcev, in kjer je ta velika, je potrebno onemogočiti nadaljnjo izpostavljenost onesnaževalcem.” Zbornica obenem poziva k spremembi različno določenih mejnih vrednosti za sežigalnice in sosežigalnice odpadkov, “ki predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi, vendar so sedaj kljub temu postavljene po meri njihovega povzročitelja.”

“Za ta poziv smo se odločili, ker nas skrbi zaradi dogajanja, ki ima potencialne škodljive posledice na zdravje ljudi. Skrbi nas, kako bodo izpusti iz sosežiga odpadkov v cementarni Salonit Anhovo vplivali na obolevanje in umrljivost okoliških prebivalcev,” poudarja prvopodpisana Nevenka Mlinar, zdravnica iz Deskel. “Prizadevamo si, da bi ljudje živeli v čistem in zdravem okolju. Ne želimo, da se ponovi zgodba z azbestom!”

---