Stališča o sečnji so zbližali, a ne povsem

Včerajšnji ogled delovišč v Trnovskem gozdu je bil dobro obiskan. V izmenjavi pogledov med stroko in civilno iniciativo je bila izražena pripravljenost za izboljšanje komuniciranja, javnost pa je bila pozvana k sodelovanju pri pripravi gozdnogospodarskih načrtov. Predstavnikov civilne iniciative odgovori stroke v zvezi s povečano sečnjo vendarle niso v celoti pomirili.

Delovišča v Trnovskem gozdu si je včeraj ogledala dolga karavana 
vozil pristojnih služb, civilne iniciative, javnosti, medijev in 
lokalne skupnosti. Foto: Nace Novak
Delovišča v Trnovskem gozdu si je včeraj ogledala dolga karavana vozil pristojnih služb, civilne iniciative, javnosti, medijev in lokalne skupnosti. Foto: Nace Novak

TRNOVO > Dolga je bila karavana vozil, ki se je včeraj podala na ogled delovišč v Trnovskem gozdu. Sestavljali so jo predstavniki podjetja Slovenski državni gozdovi (SIDG), zavoda za gozdove (ZZO), ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), gozdarske inšpekcije, lokalne skupnosti, civilne iniciative za ohranitev Trnovskega gozda, konzorcija za lesarstvo in medijev, zraven sta bila tudi primorski poslanec in poslanka.

Po ogledu večjega sečišča na zasebnem zemljišču, ki si po šestih letih še ni opomoglo in ob močnejši burji predstavlja idealen poligon za vetrolom in s tem nadaljnje širjenje neporaščenega območja, je sledil še ogled sečišča v državnem gozdu, za katerega so vse pristojne službe zagotovile, da je še aktivno. Tako kot preostalih 22 v Trnovskem gozdu, kjer hitijo z deli, ki morajo biti zaključena do 1. maja.

1200

do

42.000

evrov

znaša kazen za pravne osebe za nepravilnosti pri sečnji v gozdu

Povabilo k pripombam in predlogom

Predstavniki pristojnih služb so še enkrat ponovili, da se zadnji dve leti seka več, ker se je prej manj in skušajo do konca leta 2022 “ujeti” desetletni gozdnogospodarski načrt. Civilno iniciativo so pozvali, naj se aktivno vključi v sprejemanje novega desetletnega načrta, ko bo ta javno razgrnjen in s pripombami prispeva k temu, da bo upoštevan tudi njihov glas.

Po podatkih SIDS se v državnih gozdovih v Trnovskem gozdu skladno z gozdarskimi načrti izvaja redna pomladitvena sečnja, katere cilj je obnova trenutno prestarih gozdnih sestojev na tem območju. Omenjene sečnje so nujne za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, delovišča, ki so v zaključni fazi, pa bodo pravočasno ustrezno sanirana, sicer bodo izvajalci sankcionirani.

“Če se napake ne odpravijo, je za pravno osebo zagrožena kazen od 1200 do 42.000 evrov, za fizične osebe pa od 400 do 800 evrov,” je povedala Saša Dragar Milanovič, glavna inšpektorica inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Povedala je še, da je gozdarska inšpekcija na posameznih deloviščih ugotovila nepravilnosti.

Izvedli bodo le 75 odstotkov možnega poseka

Kot je povedal Edo Kozorog, vodja tolminske enote zavoda za gozdove, so nepravilnosti, predvsem kar se tiče sprotnega sečnega reda, ugotovili na sedmih sečiščih od 23-ih, kjer se bo skupaj posekalo 20.000 kubičnih metrov dreves. Pa tudi, da je bil že sam načrt sečnje na območju Trnovskega gozda zastavljen na dobrih 80 odstotkov od prirastka, do konca desetletnega načrta pa bodo posekali le 75 odstotkov možnega poseka.

Opozoril je tudi na precej starejših in debelejših dreves, kjer so že prisotne napake na lesu. “Namen gozdarstva ni, da bomo gozdove negovali, na koncu pa imeli razvrednoten les, ampak pridobiti kakovosten les za lesno industrijo,” je povedal.

Osnova za boljše sodelovanje v prihodnje

“Upam, da smo civilno iniciativo pomirili s strokovnimi odgovori, predvsem pa s poenotenim stališčem stroke. Mislim, da je ta kritična razprava lahko tudi osnova za boljše sodelovanje v prihodnosti,” je povedal Robert Tomazin, direktor SIDG in zagotovil, da gre les iz državni gozdov primarno slovenskim predelovalcem.

Da se bodo posekana območja, ki trenutno delujejo kot boleče rane, v nekaj letih zarasla, pričakuje tudi direktor gozdarskega inštituta Primož Simončič. Opozoril pa je, da bo treba pri nadaljnjih načrtih upravljanja z gozdom nujno upoštevati tudi podnebne spremembe.

“V načrtu imajo še eno leto takega opustošenja, kar nas skrbi. Spodbudno pa je, da iščejo dialog z nami, da smo pri naslednjih načrtih vabljeni zraven kot odločevalci,” je povedala Mojca Milone iz civilne iniciative, kjer so pripravili tudi nekaj pobud za ohranitev Trnovskega gozda, ki so jih jih posredovali državnemu sekretarju na MKGP. Med drugim se zavzemajo za bistveno manj sečnje v letu 2022, da ob sobotah in nedeljah v gozdu ne bi delali, da bi imeli pri izbiri izvajalcev del in odvoza lesa prednost lokalni ponudniki, pri prodaji lesa pa lokalni nosilci lesnopredelovalne industrije.


Najbolj brano