Sončni Kanin se je iz zavoda prelevil v podjetje

Javni zavod Sončni Kanin so preoblikovali v javno podjetje z omejeno odgovornostjo v stoodstotni lasti Občine Bovec. Kot ocenjujejo, se finančne obremenitve za občinski poračun ne bodo spremenile, bodo pa zagotovili bolj enostavno in učinkovito poslovanje, saj žičniška dejavnost ne gre skupaj s pravili za javne zavode.

BOVEC > Medtem ko je zimsko poletni turistični center Kanin 4. julija vstopil v poletno sezono z dnevnim obratovanjem gondolske žičnice, je Občina Bovec javni zavod Sončni Kanin preoblikovala v javno podjetje, na kar so se pripravljali od sredine leta 2017. Sončni Kanin bo formalno postal javno podjetje 1. septembra.

Občina ostaja edina lastnica

“Ob ponovnem zagonu smučišča leta 2016 je prevladala odločitev o ustanovitvi javnega zavoda, ki ga lahko po potrebi kadarkoli preoblikujemo. Zdaj je nastopil pravi trenutek, predvsem zato, ker se je jasno izkazalo, da javni zavod ni primerna oblika za upravljanje žičniških sistemov. Občina Bovec še naprej ostaja stoodstotna lastnica družbe Sončni Kanin d.o.o., do 1. septembra mora biti izpeljano preoblikovanje, vsekakor pa se je izkazalo, da bo nova oblika prednost tako za poslovanje Sončnega Kanina kot tudi za občino,” pojasnjuje župan Valter Mlekuž. “Gre zgolj za zamenjavo pravno organizacijske oblike, kar je po zakonu o gospodarskih družbah možno. Obveznosti za lastnico žičniških naprav, Občino Bovec, se ne bodo spremenile, mi bomo lažje in bolj fleksibilno dihali,” ocenjuje direktorica Sončnega Kanina Manuela Božič Badalič.

Kup težav, ker so javni zavod

Že hitro se je izkazalo, da je žičniška dejavnost tako posebna, da ne more zadostiti in slediti zakonodaji za javne zavode. “Prihajalo je do nasprotij med dejavnostjo in zakonodajo. Težko je bilo načrtovati, razporejati nadurno delo, zagotavljati ustrezno izobražene kadre za določena delovna mesta. V okviru javnega zavoda denimo sploh ni možno opredeliti delovnega mesta za minerja plazov in podobno,” našteva Badaličeva. Z vsemi zagatami se je soočal njen predhodnik Marijan Skornišek. Badaličeva navaja konkretne težave, denimo, da je bilo za vse nakupe potrebno javno naročilo. Niso mogli na hitro zagotoviti optimalne cene električne energije ali pa kupiti rezervnega dela, najemati zunanjih sodelavcev ... Dolgotrajnih postopkov si žičniška dejavnost ne more privoščiti, poudarja. Ker je javni zavod Sončni Kanin moral delovati fleksibilno, sicer bi dejavnost zastala, je prišel navzkriž z zakonodajo. Davkarija jih je lani spomladi oglobila za 80.000 evrov, ki so jih hitro plačali. Revizijsko poročilo razkriva, da so bili v preteklosti problemi predvsem na tem področju.

Na podjetje prenašajo terjatve, obveznosti in zaposlene

Na podjetje Sončni Kanin, ki je pravni naslednik zavoda, prenašajo vse obveznosti, terjatve in zaposlene, ki jih je trenutno 46. “Podjetje bo z občino sklenilo koncesijsko pogodbo za upravljanje. Najemnine za žičnice v lasti občine ne bomo plačevali, vse dokler ne bo zgrajena nova infrastruktura. Za tem bo znašala desetino dobička. Če ga ne bo, najemnine ne bo treba plačati. Občina bo še naprej pomagala pri vzdrževanju žičniških naprav s približno 300.000 evri letno, kolikor znaša amortizacija. Tako je bilo tudi v preteklosti,” pojasnjuje Badaličeva.

Ker je prihajalo do dilem, da bi s preoblikovanjem v podjetje lahko prišlo do slabitve premoženja občine, so se nanj pripravljali dolgo in skrbno s preverjanjem zakonodaje. Odlok o preoblikovanju je bil v prvem branju potrjen že konec leta 2018, za tem se je ponovno zapletalo. Fursovo opozorilo s “kaznijo” jih je doletelo v postopku preoblikovanja. Z ustanovitvijo podjetja bo nad poslovanjem bdel nadzorni svet, ki so ga na predlog svetnika Jerneja Skoka s tri povečali na pet članov. Trije zastopajo interese občine, dva pa zaposlene.

Sezona se je kar dobro začela

Kljub epidemiji covid-19 so na Kaninu ob začetku poletnega obratovanja našteli 750 potnikov. Dnevno jih na hrib prepeljejo okoli 200. Največ je Slovencev in Nemcev. V gondole lahko družine vstopajo skupaj, sicer peljejo po enega. Badaličeva našteva novosti: “Po zimskih poškodbah popravljamo ferato, ki bo obiskovalcem na voljo prihodnji teden. Padalci gradijo novo vzletno mesto bližje predzadnji postaji. Ponujamo možnost piknikov, s tem da gostje lahko kupijo košaro z dobrotami. Za otroke organiziramo igrico odkrivanja zaklada Benjamina kozoroga. Upokojencem ponujamo paket z vozovnico in golažem. Možen je prelet s helikopterjem ...”

Upa na čimprejšnji sprejem zakonodaje o uvrstitvi dostavnih žičnic v javni promet. S tem bi del stroškov v vseh zimsko-poletnih centrih v Sloveniji po zgledu tujine plačala država. Medresorska državna delovna skupina išče možnosti za popolno prenovo kaninskega turističnega centra s pomočjo denarja EU.

---