Slepi si bodo zdaj punt laže predstavljali

V vilo Bartolomei v Solkanu lahko zdaj slepi in slabovidni pridejo občutiti njim prirejeno upodobitev zgodovinskega dogodka izpred treh stoletij v Solkanu: srečanja tolminskih puntarjev z grofom Coronini. Izvirno sliko, delo Toneta Kralja, hrani tolminski muzej, v Solkanu pa je zdaj prva tipna kopija, ki je skoraj enakih dimenzij.

SOLKAN > “Kar zdaj predstavljamo kot sliko, je bilo prvotno pravzaprav zamišljeno kot osnutek,” je o plodu še enega sodelovanja goriškega medobčinskega društva slepih in slabovidnih z Goriškim muzejem povedal kustos pedagog v muzeju David Kožuh. Danes je skupaj z drugimi sodelujočimi v tem projektu na gradu Kromberk predstavil prvo tipno sliko pri nas, namenjeno seveda slepim in slabovidnim, izdelek, ki se je tako rekoč razvijal med nastajanjem.

Punt zdaj tudi v reliefu

Dva metra široka in meter visoka reliefna slika, ki bo poslej na ogled v vili Bartolomei, torej pri sedežu Goriškega muzeja, a naj bi jo občasno odnašali na gostovanja po Sloveniji in morda na tuje, naj bi služila le kot model za slike A3 formata s 3D tiskalnikom. Ta bi bila lažje prenosljiva in bi jo slepi z obema rokama lahko otipali vsi naenkrat, kakor je zanje primernejše. Vendar, kot je dejal Kožuh, bi se na “tako majhni upodobitvi izgubili pomembni detajli. Skupaj s predstavniki društev smo rekli ne”.

Nastala je torej velika reliefna kopija olja na platnu Toneta Kralja, na katerem je slikar upodobil pogajanja med tolminskimi puntarji in grofom Coroninijem pri nekdanji cerkvi sv. Roka v Solkanu. “Šli smo pogledat slike v tolminski muzej in ko sem videla to ogromno delo Toneta Kralja, sem jo dojela kot izziv, kako jo predstaviti slepim in slabovidnim,” je povedala avtorica tipne slike Kristina Naglost. Ukvarja se z osebami s posebnimi potrebami, za slepe in slabovidne prirejeno upodobitev je iz različnih materialov naredila za svojo magistrsko nalogo.

Sodelovali vsi vpleteni

“Najbrž je to prva taka slika tudi v svetovnem merilu, ker je tako velika,” pravi predsednik omenjenega društva Igor Miljavec. Poudaril je, da slepim in slabovidnim daje zelo dobro predstavo o vsebini, kar sta ne predstavitvi potrdili tudi članici društva. Ivana Jug, ki je nekoč videla, je povedala, da je slika nekaj posebnega. “Tudi avtorji se učijo, kako je svet za nas slepe drugačen kot za vas, ki vidite.” Povedala je, da je ob tipanju uživala, ob različnih materialih začutila različno energijo. “Zadovoljstvo je, ko ti slepi reče, da si predstavlja barve, kompozicijo,” pa je svoje občutke strnil Kožuh.

Pri snovanju slike so sodelovali vsi vpleteni. Da bi, na primer, ustvarili občutek razlike med plemstvom in kmeti na upodobitvi, so del oblačil grofa in puntarjev odeli v žamet oziroma žaklovino. Muzej je strokovno pomagal razumeti sliko in to, kako ključne elemente ohraniti na repliki. Delo je nastajalo dlje časa in je plod izmenjave izkušenj vseh vpletenih. Avtorica ga je na koncu podarila društvu in ga, kot je dejala, “posveča ljudem, ki živijo z visokimi vrednotami”.

---