S torto, ki bi končala v smeteh, so razveselili malega slavljenca

Ocvrto meso, bureke, narezke, sendviče, kruh, solate, pa tudi torte, krofe in drugo hrano, ki bi končala v smeteh, novogoriški Rdeči križ že od leta 2017 zbira po večjih trgovinah in jo razdeljuje ljudem v stiski. Število prošenj za tovrstno pomoč se povečuje, saj ob vse dražji hrani včasih ljudje preprosto nimajo kaj dati v lonec.

NOVA GORICA > “Žalostno je, ko mora človek prositi za hrano. Marsikomu je pri tem zelo nerodno. Glede na razmere v državi, pa se je treba zavedati, da se lahko vsakdo od nas kdaj znajde v težki situaciji, in ni treba, da je ljudi sram. Pri Rdečem križu se zelo trudimo, da ovržemo te stigme,” poudarja sekretarka novogoriškega Rdečega križa Neli Skočaj.

Neli Skočaj

sekretarka RK Nova Gorica

“Žalostno je, ko mora človek prositi za hrano. Marsikomu je pri tem zelo nerodno. Glede na razmere v državi, pa se je treba zavedati, da se lahko vsakdo od nas kdaj znajde v težki situaciji, in ni treba, da je ljudi sram.”

Poleg hrane, ki jo nekajkrat na leto dobi iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, in hrane od donacij v okviru nacionalnih akcij Rdeče križa, od leta 2017 novogoriški Rdeči križ zbira in razdeljuje tudi viške hrane iz trgovin. To počne ob podpori novogoriške mestne občine, ki za ta program financira eno zaposlitev, kanalske občine in zveze slovenskih Lions klubov. Zaenkrat sodelujejo s štirimi večjimi trgovinami, Tušem v Novi Gorici, Mercatorjem v Supernovi ob meji z Italijo, Sparom v Šempetru in Intersparom v Supernovi - bivši Qlandiji. “Nikoli seveda ne vemo, kaj in koliko bomo dobili z trgovin. Za ta namen pa imamo le en avtomobil, ki ustreza vsem predpisom za prevoz hrane, tako da z več kot štirimi trgovinami zdaj ne bi mogli sodelovati,” pravi Neli Skočaj.

Veseli bodo donacij

V novogoriškem Rdečem križu bodo veseli tudi donacij. Kdor želi, lahko donira materialno pomoč, predpakirano hrano s še uporabnim rokom trajanja in higienske pripomočke.

Hrano prevzamejo tik preden trgovine zaprejo svoja vrata

Tik pred zaključkom obratovalnega časa trgovke pripravijo viške hrane in jih zložijo v škatle, ki jih prostovoljec prevzame in odpelje v nov humanitarni center Rdečega križa na Bidovčevi 2 v Novi Gorici oziroma v dokončane spodnje prostore, kjer so štirje hladilniki za viške hrane, po eden za vsako trgovino. “Večina hrane mora namreč čim prej v hladilnik. Lahko je iz toploteke, torej pečeno meso, svinjske krače, bureki, pite, pecivo ... Za pusta je bilo veliko krofov, dobimo pa tudi torte, piškote, sendviče, pripravljene solate,” razlaga Neli Skočaj.

Naslednje jutro v humanitarnem centru to hrano pregledajo in jo zložijo v pakete. V vsakega dajo denimo meso, kruh, pecivo, pripravljeno solato ... “Včasih imaš tri škatle kruha in skoraj nič mesa in je potem problem. Ko ne moremo skombinirati paketa, dodamo kaj iz naših zalog, denimo mleko, da ljudje ne hodijo k nam za kilogram kruha, kajti zanje je precejšen strošek že to, da pridejo iskat paket,” poudarja Neli Skočaj.

200

paketov približno pripravijo vsak mesec, za družine so večji

Gre za hrano, ki je v trgovini ne bi mogli več prodajati, a je še vedno uporabna. Pakete naslednji dan prevzamejo ljudje v socialni stiski, ki so vključeni v ta humanitarni program. Razdelijo jih v dveh, treh urah. Pri Rdečem križu imajo seznam teh ljudi, ki jih pokličejo enkrat ali večkrat na mesec, to je odvisno od količine hrane in števila prosilcev.

Ko nimaš kaj dati v lonec, je hitra pomoč zlata vredna

Na mesec pripravijo približno 200 paketov, za družine so večji. Včasih koga še posebej razveselijo. “Gospa, katere sin je ravno tisti dan praznoval rojstni dan, je dobila torto, in bili so zelo veseli,” opiše Neli Skočaj primer, ki ji je še posebej ostal v srcu. Spomni pa se tudi družine iz bližnje okolice, ki so ji pomagali premostiti hudo stisko. “Gospa je odkrito povedala, da dokler ne bo dobila plače, nima kaj dati v lonec oziroma otrokom za jesti. In smo se dogovorili, da je lahko vsak dan tisti teden, do plače, prevzemala to hrano.”

Rdeči križ sodeluje tudi s Šentom, Ozaro in drugimi tovrstnimi organizacijami, tako da njihovi paketi pridejo tudi do brezdomcev, odvisnikov, stanovanjskih skupin ... Kot pravi Neli Skočaj, ta humanitarni program zahteva veliko truda in organizacije. Hrano je treba prevzeti, naložiti v avtomobil, pripeljati in oddati v skladišče, jo primerno shraniti, pregledati, če kaj ni več uporabno, sestaviti pakete, vsako živilo je treba vpisati v evidenco in ga razknjižiti, ko ga razdelijo, hladilnike je treba čistiti, razkuževati, pospraviti je treba kupe embalaže, ki se vsak dan naberejo, vsakega uporabnika posebej poklicati, da pride po hrano, pripravljati poročila za donatorje .... A je prepričana, da se ves trud splača, saj hrana ne konča v smeteh, ampak pri ljudeh, ki si je ne morejo privoščiti in so te pomoči zelo veseli.

Hrana tudi za brezdomne in odvisnike

Dobivajo jo družine in posamezniki s socialnega roba, med njimi so tudi zaposleni in upokojenci. “Spomnim se, da je bilo pred nekaj leti manj zanimanja za ta program in sem bila vesela, ker je kazalo, da gre ljudem dobro, lani pa so spet začeli bolj spraševati po tej in tudi po hrani, ki jo dobivamo iz evropskega sklada. Verjetno zato, ker se v trgovinah draži in je vse več ljudi v stiski,” ugotavlja Neli Skočaj in pristavlja, da se povečuje tudi število prošenj za plačilo položnic. ”Kdor želi, lahko donira materialno pomoč, predpakirano hrano s še uporabnim rokom trajanja in higienske pripomočke,” še poziva k dobrodelnosti.

Kako poteka zbiranje viškov hrane, smo preverili na obhodu po trgovinah v spremstvu prostovoljke Vanje. Zvečer so bili vsi štirje hladilniki polni. Pečeno meso, kruh, sendviči, banane, limone, torta, piškoti ... Krvavic pa tokrat ni bilo. “Teh ljudje res ne marajo, čeprav ne razumem, zakaj,” se je pošalila Vanja, ki ima prostovoljstvo v krvi in ji ni težko šest dni zapored, v tednu, ko je na vrsti, zbirati hrano po trgovinah, jo prevažati do skladišča in tam primerno shraniti.

---