“Gorici naj bosta zgled Evropi”

“Lani sva se v Trstu in na Bazovici z roko v roku obrnila v našo bolečo preteklost, danes se ozirava v slavno prihodnost,” je slovenski predsednik Borut Pahor pospremil današnji skupni obisk z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello v Novi Gorici in Gorici. Z njim sta potrdila podporo projektu Evropska prestolnica kulture 2025.

Odpri galerijo

NOVA GORICA, GORICA > Nova Gorica je že gostila najvišje državnike, med drugim so Goričani ob vstopu v Evropsko unijo množično pozdravili takratnega prvega moža EU Romana Prodija. Ni pa se še zgodilo, da bi bila prizorišče srečanja dveh predsednikov držav z najvišjimi vojaškimi častmi. Ti se običajno dogajajo v prestolnicah. Tudi današnji obisk Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle je bil povezan z Evropo in je bil pričakovan. Napovedala sta ga že, ko sta Nova Gorica in Gorica pridobili naziv Evropska prestolnica kulture (EPK) 2025 in ko sta prevzela častno pokroviteljstvo nad projektom s skupnim naslovom GO! Borderless.

Sprejema z državnimi častmi

Kljub dežju se je na sprejemu na Bevkovem trgu nabralo kar nekaj Novogoričanov, ki so pozdravili visoka gosta. Predsednika sta se nato srečala s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske v Sloveniji, v kajakaškem centru v Solkanu pa sta se s predstavniki ekipe, ki vodi projekt EPK, in Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) na kratko pogovorila o skupnih projektih obeh Goric. Med drugim sta se na Pahorjevo pobudo v spremstvu županov Nove Gorice, Gorice in Šempetra-Vrtojbe Klemna Miklaviča, Rodolfa Ziberne in Milana Turka sprehodila tudi po novi brvi, prvemu večjemu projektu v okviru EZTS, ki bo, ko bo dokončana še dostopna pot na desnem bregu, tudi čez Sočo povezal državi. “Ko se dva predsednika srečata ob Soči, pomeni, da smo zaprli s preteklostjo in odprli pot prihodnosti. Končno,” je dejal predsednik EZTS Paolo Petiziol. V Gorici sta si kasneje ogledala razstavo ob 140. obletnici tržaškega dnevnika Il Piccolo, Mattarella pa je Pahorja uradno sprejel z vojaškimi častmi.

Gesta podpore in poklon mestoma

Obisk je bil kratek, protokolaren, večjih vsebinskih tem niso niti mogli odpreti. Razen ob sprejemu na Bevkovem trgu in cestnih zapor nekaterih mestnih ulic je komaj opazno zdrknil mimo Novogoričanov. Tudi ob osrednji prireditvi na Trgu Evrope. Je pa bil močna gesta podpore in hkrati poklon mestoma v dveh državah, ki sta uspela s skupnim projektom EPK 2025. Priznanje, ki sta ga izrazila že s tem, da sta častna pokrovitelja. “Absolutno, to je velika podpora sami ideji čezmejnosti in EPK,” se strinja vodja kandidature Neda Rusjan Bric. “Predsednika lahko pripomoreta k prepoznavnosti projekta. Če bo Evropa vedela za nas, je to največ, kar je možno doseči,” dodaja in poudarja, da bo “treba še veliko dela in veliko pomoči tudi od EU, da bomo lahko obnovili Trg Evrope in tam zgradili Hišo EPIC, ki bo postavljena v dveh državah.”

“Gradimo na tem, kar nas povezuje”

“Dana nam je edinstvena zgodovinska možnost, da v okviru EU ustvarjamo skupno mesto sožitja, kjer se spoštuje vse razlike in se gradi na vsem tistem, kar nas povezuje. Ne živimo ravno v časih, ko bi to imeli za samoumevno. V sedanjem času je povsod veliko razhajanja in delitev, toda prav zaradi tega moramo izkoristiti projekt EPK in vse kar ponuja,” se je Pahor zavezal k trdni podpori in obenem čestital Goričanom z obeh strani meje, ki so uspeli preseči delitve in si prizadevajo za skupno prihodnost. Mattarella, ki mu je Pahor ob tej priložnosti podelil najvišje državno odlikovanje, red za izredne zasluge, je enako poudaril, kako pomembno je v duhu spoštovanja presegati bolečo preteklost. “Meja, ki je včasih ločevala, je danes dejavnik združevanja, srečevanja, ki ustvarja nove ideje, spodbuja nove ponudbe in razvoj. Na poti do leta 2025 bosta Gorici zgled pristnega evropskega duha. Skupni naziv EPK potrjuje, da kulturna raznolikost ni vzrok za razločevanja, pač pa vrednota, ki bogati to skupnost in njene prebivalce,” je poudaril.

“Ne bomo vas razočarali”

“Hvala za zaupanje, ne bomo vas razočarali. Z najvišjo mero odgovornosti sprejemamo vlogo čezmejne evropske prestolnice,” je dejal novogoriški župan Klemen Miklavič, ki je poudaril, da goriške čezmejno območje postaja brezmejno: “Minil je čas dominiranja nacionalnih prestolnic, napočil je čas prestolnic, ki, tako kot naša prestolnica kulture, brišejo meje in združujejo ljudi, jezike, izročila, prihodnost. Naša prihodnost je skupna in je prihodnost ljudi. To je prihodnost Evrope.” Podobno je poudaril njegov goriški kolega Rodolfo Ziberna: “Postati želimo konkreten primer tega, kako lahko dve državi kljub različnim identitetam in edinstvenosti povezuje skupna rast, v duhu takšnega evropskega razvoja, za katerega se vsi zavzemamo.”

---