Salonit je glavni problem, a še zdaleč ne edini v dolini Soče

Predstavljajte si, da bi nekdo vsak dan na vaš vrt skozi okno avtomobila odvrgel pločevinko. Ali pa, da bi vsako jutro okrog vašega doma zaudarjalo po smeteh, da bi zaudarjala celo voda iz vaše pipe. Vse to se dogaja v Posočju in zato je bil danes tam protest. Na protestnem pohodu se je zbralo približno 400 ljudi.

Odpri galerijo

POSOČJE > Protestiralo je ogromno ljudi z različnih vetrov, ki jih druži okoljska zavest. Naj gre za pobudnika akcije Roka Rozmana in ostale kajakaše iz pobude Balkan river defence, za ljubitelje čolnarjenja iz zgornjega Posočja, zavzete mladenke in mladeniče iz združenja Mladi za podnebno pravičnost, za “outdoorovce” iz Tolmina, ki tam prirejajo rekreacijske dogodke, ali pa za posameznike, ki stanujejo zraven anhovske cementarne. Vsi se zavzemajo, da bi naravo in s tem bivanjsko okolje ohranjali čisto in zdravo.

Pa ne le za človeka, ampak tudi za drugi živelj, vse do s prostim očesom komaj vidnih rakcev, ki domujejo na dnu rek in jih po besedah biologov ubijajo zajezitve vodotokov.

Sedem etap akcije Za naravo ob Sočo

Da ta bitja jezovi ogrožajo, so lahko zjutraj izvedeli pohodniki in kolesarji, zbrani na Sotočju pod Tolminom, na eni od sedmih točk, od koder so krenili udeleženci prav tolikih etap akcije, poimenovane Za naravo ob Sočo. In tam se je bilo mogoče prepričati tudi, da ljudje še zmeraj puščamo smeti v naravi, da je v grmovju ob cestah mogoče najti pločevinke, plastenke, celo kose pic, ki jih nekateri preprosto vržejo skozi okno avtomobila.

Ravno z odpadki je povezan eden glavnih poudarkov dogodka: gre za težke bivanjske razmere v okolici Salonita v Anhovem, kjer od konca julija povrh vsega ne smejo piti vode iz vodovoda - zaradi vdora industrijskih odplak družbe Eternit v vodovod.

Opozorili na sosežig odpadkov

Kot je povedala Mateja Sattler, ki je koordinirala zaključni del akcije v Anhovem, so želeli tam izpostaviti oba problema: “Osnovni namen je opozoriti na sporno zakonodajo, ki omogoča veliko sosežiga odpadkov v peči cementarne. Tako država kot, žal, tudi lokalna oblast sta gluhi za naše apele, naj mejne vrednosti izpustov v zrak pri sosežigu izenačijo s strožjimi merili za sežig ter to nadzirajo.” Drugi pereči problem pa je zagotoviti ustrezen vir pitne vode za Anhovo in Deskle. Simbolično so to protestniki ponazorili tako, da so do čuvajnice kompleksa Salonita odnesli nekaj plastenk vode iz pip, ki pa je po poletni ekološki nesreči ne smejo piti.

Kako se ravna z vodo oziroma z vodami, pa so preostala vprašanja v Posočju, ki bi se jim bilo po mnenju udeležencev treba posvetiti. Zato so z aktivnostmi, plovbo, kolesarjenjem in hojo, želeli opozoriti na nesprejemljivost načrtovane gradnje hidroelektrarne na Učji, ki naj se ji država odreče, na nesprejemljive izpuste sedimentov izza jezov ob praznjenju umetnih jezer. Protestniki bi radi tudi preprečili nenadzorovano odvažanje proda iz struge Soče, zavzemajo se za varnejše spuščanje vode čez jez v Solkanu. In, seveda, podpirajo prebivalce Anhovega, ki dvigajo glas zaradi problemov v svojem okolju.

“Lepo je bilo videti takšno pisano druščino stopiti skupaj in se odločno zoperstaviti očitnemu izkoriščanju korporacij in posameznikov, ki tem krijejo hrbet,” je o akciji povedal Rozman in dodal: “Ko pričakovano odpovejo politika, inšpekcijske službe, državne agencije in še kdo, je le na nas, ljudeh, da zahtevamo spremembe na bolje, ki so, mimogrede, dokaj enostavno dosegljive. Upam, da je bila ta akcija le uvod v mnoge druge akcije v okolici zloveščih dimnikov cementarne in sosežigalnice.”

---