Ministrica je sadjarjem obljubila pomoč pri preventivi

Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je spet obiskala Primorsko. “Raje bi prišla zaradi prijetnejših tem,” je povedala Pivčeva, ki si je ogledala škodo zaradi toče na Krasu. Pred tem se je v Goriških brdih s sadjarji pogovarjala o tem, kako domače sadje zaščiti pred škodljivci, vremenskimi ujmami in nepoštenimi prodajalci, ki uničujejo zaupanje potrošnikov.

GORIŠKA BRDA, KRAS > Ministrica se je najprej v vili Vipolže sestala s pridelovalci, nato pa si je ogledala sadjarsko kmetijo Jelina. Zakonca Tea in Radovan Jelina tu na hektarju in pol pridelujeta različne vrste sadja. Poleg zgledno urejenih sadovnjakov, za katere sta bila večkrat nagrajena, imata tudi rastlinjak, kjer po hidroponski metodi pridelujeta jagode. Radovan Jelina se je kot mladi prevzemnik odločil, da kmetijo usmeri predvsem v sadjarstvo. In čeprav se družina veliko ukvarja s trženjem, na kmetiji imajo tudi manjšo trgovino s sadjem, skrbijo za pestrost asortimana in sledijo vsem novim trendom na področju sadjarstva, jih pestijo podobne težave kot druge pridelovalce v regiji.

Škropiva ne dohajajo škodljivcev

Prihajajo, denimo, novi škodljivci. Po zdaj že skoraj udomačeni tako imenovani suzuki mušici zdaj grozi marmorirana smrdljivka, ki je prav tako, kot se strokovno reče, “polifag”, torej napada vse vrste sadja. Boj za odobritev fitofarmacevtskih sredstev, ki pogosto pride prepočasi, se nikoli ne konča. “Ena od težav,” pojansjuje Jelina, “je tudi, da naš in italijanski del Brd nista umeščena v isto področje, zaradi česar so nekatera sredstva pri njih dovoljena, pri nas pa ne. In obratno.” Škodljivci se, seveda, za državno mejo, ne menijo kaj prida.

Tea Jelina

pridelovalka češenj

“Ko odhajamo na tržnice, pogosto naletimo na nezaupanje potrošnikov, ki nas sprašujejo, če smo res Brici, ali celo kar vnaprej domnevajo, da so naše češnje španske ali grške. To nam jemlje veliko energije.”

Kot je povedala ministrica Aleksandra Pivec, so uporabi in registraciji fitofarmacevtskih sredstev na sestanku s pridelovalci posvetili veliko pozornosti: “Želja sadjarjev je razširiti ta nabor. Skupaj smo ugotavljali, da je v Sloveniji nabor dovolj širok, a ga je vedno mogoče prilagoditi. Za to pa mora vedno priti pobuda od pridelovalcev. Če so predlogi, da so fitofarmacevtska sredstva, ki bi jih veljalo registrirati to v Sloveniji, bomo to naredili.” Jelina je previdno odvrnil: “Če bo res tako, je to v redu.”

Raziskujejo uporabo mrež

Veliko so se pogovarjali tudi o vse pogostejših ujmah, je pojasnila ministrica. Letos je bilo za sadjarje problematično predvsem deževje ter posledično gnitje in napadi škodljivcev. “Vsega se ne bo dalo reševati s kemičnimi sredstvi in bo treba usmeriti veliko pozornosti ter tudi vlaganja v preventivne ukrepe. Denimo v postavitev mrež, tako mrež proti toči kot proti različnim škodljivcem.” Uporabnost mrež med drugim raziskujejo v večletnem projektu ministrstva. Gre za zahtevno raziskovalno delo, saj ima uporaba zaščitnih ukrepov regijsko specifične omejitve - na Primorskem je to, denimo, burja. Poleg tega pa tudi stranske učinke zaradi spremembe mikroklime v nasadih.

Pridelovalci so z ministrico govorili tudi o tem, da bi za prestrukturiranje v sadjarstvu oblikovali drugačne ukrepe, podoben tistim v vinogradništvu. “Pridelovalci se pogosto ne odločajo za obnovo sadovnjakov ravno zato, ker subvencije niso tako dostopne kot za obnovo vinogradov,” meni Jelina. Čeprav pregledne statistike ni, je jasno, da se količina pridelanega sadja v državi niža in je na tem področju naša samooskrbnost zelo nizka. Ta trend, pravi ministrica, bi radi obrnili, a priznava, da jih “čaka še veliko dela.”

So češnje iz Grčije ali Španije?

“Dotaknili smo se tudi problematike sledljivosti in kršitev pri prodaji pridelkov. Dogovorili smo se, da skupaj oblikujemo dodatne ukrepe, s katerimi bi čimbolj preprečili nepravilnosti. Zlorabe najbolj škodijo ravno tistim, ki imajo domači pridelek in ga pošteno prodajajo.” Ministrica je pojasnila, da v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan razvijajo in poskusno tudi že uporabljajo tehnologijo, ki že na terenu omogoča tako imenovano izotopsko analizo, s katero je mogoče ugotoviti, kje je sadež dozorel.

“Imamo stalne stranke, ki se vračajo in so z našimi pridelki zadovoljni. A ko odhajamo na tržnice, pogosto naletimo na nezaupanje potrošnikov, ki nas sprašujejo, če smo res Brici, ali celo kar vnaprej domnevajo, da so naše češnje španske ali grške. To nam jemlje veliko energije,” je pojasnila Tea Jelina, ki na kmetiji skrbi za trženje, in modro dodala: “Vsaka konkurenca je dobra. A le, če je poštena in zdrava.”

Premije so še veliko predrage

Zavarovalne premije v kmetijstvu so veliko predrage in odbitne franšize ob škodnih dogodkih veliko preostre, da bi se kmetom splačalo zavarovati nasade. Ko pride toča, kot se je zgodilo minuli teden, je zato učinek katastrofalen.

“Naši strokovnjaki so bili takoj na terenu. V vasi Škrbina je škoda 100-odstotna na približno desetih hektarjih, medtem ko je v občini Sežana škoda nekoliko manjša. Naše strokovne službe se zdaj predvsem ukvarjajo s svetovanjem na terenu o tem, kako ravnati tam, kjer je škoda najhujša, torej kakšne ukrepe zelene rezi in druge morajo kmetje izvesti, da rešijo pridelek v naslednjem letu in preprečijo širjenje bolezni,” je povedal direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Branko Radikon.

Zavarovanih vinogradov je malo, pravi Radikon: “Zavarovanja so večen problem v kmetijstvu, predvsem zaradi visokih premij in odbitnih franšiz, ki jih zavarovalnice uveljavljajo v takih primerih. Možnost je razmislek o višjih subvencijah premij.”

“Z letošnjim letom prvič finansiramo petdeset odstotkov premije za rastlinsko pridelavo, ampak gre narediti še nekaj korakov v smeri, da bi bili tudi pogoji zavarovanja boljši, ugodnejši. Ter da bi mogoče tudi več zavarovalnic ponujalo možnost zavarovanja pridelka, saj trenutno na našem tržišču to ponuja samo ena zavarovalnica,” je pojasnila ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec.

---