Le zasičenost zraka s prašnimi delci še zdaleč ne pove vsega

V občini Kanal se znova krešejo mnenja o okoljskih razmerah, tokrat zaradi rezultatov meritev kakovosti zraka, ki jih izvaja agencija za okolje, poleg tistih, ki jih dela Univerza v Novi Gorici (UNG). A le številke o delcih PM10, s katerimi Salonit dokazuje, da ne onesnažuje in ne vpliva na zdravje ljudi, ne povedo ničesar konkretnega. Več bodo povedale analize UNG, ki bodo znane marca.

ANHOVO > “V Salonitu želimo opozoriti na problematiko vpliva individualnih kurišč na kakovost zraka. V sporočilu za javnost podajamo primer občine Kanal ob Soči, v kateri delujemo,” so v cementarni pred dnevi začeli sporočilo za javnost, katerega namen je dokazovati, da ne zaprašujejo zraka v neposredni okolici. Sprožili so seveda reakcije zagovornikov in nasprotnikov.

“Meritve kažejo, da je kakovost zraka okoli cementarne dobra”

Podjetje se je oprlo na meritve delcev PM10 in PM2,5 v zraku, ki jih v Desklah za leto dni izvaja agencija za okolje. In izpostavilo je, da je zasičenost ozračja z drobnim prahom v začetku februarja presegla opozorilno mejo v času, ko cementarna ni obratovala, ker je bila v rednem remontu.

CI Danes!: morda je kriv remont

Sporočilo Salonita je seveda izzvalo tudi reakcije nasprotnikov, oglasil se je vodja civilne pobude Danes! Miha Stegel. Kot je zapisal, trditve cementarne “zanemarjajo dejstvo, da je takrat potekal zelo intenziven proces letnega vzdrževanja. V tem obdobju so potekala dela z velikim številom zunanjih sodelavcev in na več objektih in napravah hkrati. Med drugim so obnovili tudi pozidavo peči in menjali vreče na filtrih za prah. Trenutno ne moremo izključiti, da so bila ravno vzdrževalna dela razlog za povišanje prašnih delcev.” V tovarni to zanikajo oziroma odgovarjajo, da se med rednim remontom izvajajo “zidarska in montažna dela, ki ne vplivajo na slabšo kakovost zraka.”

“Vse dosedanje meritve kažejo, da je kakovost zraka v okolici cementarne Salonit Anhovo na letni ravni dobra, izven kurilne sezone je celo boljša kot v večini slovenskih krajev. V času kurilne sezone pa je slabša, kljub temu, da cementarna ne obratuje zaradi rednega letnega remonta. Individualna kurišča so v tem času ključni vir onesnaževanja zraka v občini. Za primer: kakovost zraka v Desklah je bila 3. februarja, ko peč za proizvodnjo klinkerja s sosežigom odpadkov ni obratovala, vidno slabša, kot v nekaterih večjih mestih po Sloveniji,” so utemeljili v Salonitu. Navedli so, da je postaja v Desklah ta dan med 11. in 12. uro namerila 51 mikrogramov PM10, postaja v Novi Gorici pa le 15.

Univerza bo prvo preliminarno poročilo o meritvah od začetka novembra do konca januarja pripravila v drugi polovici marca.

Ponovili so, da z meritvami redno spremljajo izpuste iz tovarne v zrak in kakovost zraka v okolici, da znižujejo vplive na okolje, da nimajo več največjega prispevka k obremenitvam zraka v občini, da so njihove emisije bistveno pod dovoljenimi mejami, da tudi meritve težkih kovin, delcev PM2,5, dušikovih oksidov, organskih snovi, benzo(a)pirena, dioksinov, živega srebra in drugega potrjujejo ustrezno kakovost zraka. In da so ti podatki prek spleta dostopni javnosti.

Ob teh podatkih zaključki niso mogoči

Pretekli teden nam je svetnik občine Marko Bucik rekel: “Koga bomo pa zdaj krivili? Tovarna je bila v remontu, a so bili v zraku delci.” Hotel je povedati, da rezultati merjenja PM10 pritrjujejo Salonitu. Vendar pa je tovarna postregla z rezultati meritev za vsega eno uro na določen dan! Na podlagi tako skopih podatkov pa zaključki niso mogoči. Že če se primerja vsebnost PM10 v zraku v Desklah in v Novi Gorici v daljšem obdobju, je videti, da Deskle niso “rekorder”. Minuli vikend, denimo, so bili na slabšem Novogoričani, in nihanje zaprašenosti v 30 dneh pokaže, da veliko odstopanja med dvema merilnima mestoma v tem obdobju leta ni. Kar je nekako v prid Salonitu in kar je agencija za okolje že beležila v preteklosti. Tudi vodja centra za raziskave atmosfere pri Univerzi v Novi Gorici Griša Močnik potrjuje, da meritve zaprašenosti ozračja v Desklah kažejo sliko, kakršno je pozimi, tudi zaradi ogrevanja stanovanj na drva, mogoče pričakovati marsikje po državi. Ob tem pa je opozoril, da le to o vplivu Salonita na zdravje ne pove ničesar konkretnega.

Prve analize marca

Močnika in sodelavce je lani Občina Kanal izbrala za poglobljeno enoletno spremljanje kakovosti zraka v Anhovem in okolici. In še preden se je agencija za okolje odločila za leto dni postaviti mobilne merilnike v Desklah, je podobno nalogo občina zaupala Univerzi v Novi Gorici.

Če poenostavimo, ta ni prišla le merit vsebnosti delcev PM10 in PM2,5, ampak bo analizirala še sestavo in ugotavljala, kako ta vpliva na zdravje ljudi. Ob tem naj bi zmogla določiti, koliko k onesnaženosti na območju prispevajo trije poglavitni viri: ogrevanje, promet in Salonit.

Močnik je povedal, da prve analize še niso pripravljene in da bodo bolj realno sliko pokazale tudi meritve poleti, ko zrak ni onesnažen z dimom zaradi kurjenja z drvmi. Prav zato se tudi na občini zaenkrat niso opredelili: “Univerza bo prvo preliminarno poročilo pripravila v drugi polovici marca. Poročilo bo pokrivalo meritve od začetka kampanje v začetku novembra do konca januarja, v začetku aprila ga načrtujemo predstaviti občinskim svetnikom. Če bodo razmere dopuščale, bomo organizirali tudi širšo predstavitev, sicer pa bomo občane seznanili prek drugih kanalov. Dokler ne razpolagamo z uradnimi in preverjenimi odgovori, trditve Salonita ne moremo komentirati.”

---