Korona vsaj začasno rešuje življenja jagnjeti

Rejci drobnice so zaradi zaprtja italijanskega trga, kamor pred veliko nočjo prodajo večino jagnjeti, zašli v težave. Ker slovenski trg po tovrstnem mesu skoraj ne povprašuje, jagnjeta in kozlički ostajajo na kmetijah, kar bo zlasti bovškim rejcem mlečne pasme ovac, ki imajo glavni prihodek s predelavo mleka v sir, povzročilo preglavice.

POSOČJE > Težave s prodajo imajo skoraj vsi rejci drobnice v Sloveniji, ki skupno redijo 116.000 ovac in 22.000 koz. Na Bovškem je problem največji, ker tam prevladujejo veliki tropi ovac mlečne pasme. Rejci živijo od predelave mleka v bovški ovčji sir. Jagnjeta so zanje, grobo rečeno, stranski produkt, ki se ga morajo čim prej znebiti, da bodo ovce dajale čim več mleka za sir.

Na Bovškem na prodajo čaka tisoč jagnjeti

“Na prodajo čaka okoli tisoč jagnjeti. Za veliko noč smo dva meseca stare tradicionalno prodajali v Italijo, ker pri nas povpraševanja po tovrstnem mesu skoraj ni. Zdaj je vse zablokirano, razen, če bi jih posrednikom prodali za sramotno ceno štiri evre za kilogram mesa,” pojasnjuje predsednik Društva rejcev drobnice Bovške Domen Černuta. Kot pravi, po tako nizki ceni ne bo prodajal. “To pomeni, da bodo jagnjeta ostala na kmetiji, pitati jih bo treba, mleka bo manj. Primanjkuje prostora zanje, na pašnike jih pa ne bomo gnali, ker bi zveri vse pokončale.” Z zvezo društev rejcev drobnice se dogovarjajo o nadaljevanju pitanja in o organizirani prodaji jeseni, ko naj bi se razmere umirile. Ker turistov ne bo ali pa jih bo manj, pričakuje prepolovitev prihodkov od sira.

Domen Černuta, predsednik Društva rejcev drobnice Bovške

“Jagnjeta bodo ostala na kmetiji, pitati jih bo treba, mleka bo manj. Primanjkuje prostora zanje, na pašnike jih pa ne bomo gnali, ker bi zveri vse pokončale.”

V preteklosti je jagnjeti v Italijo vozila tudi Kmetijska zadruga Tolmin. Njen direktor Niko Maver ima nekoliko drugačen pogled na problematiko: “Pred dvema dnevoma smo večjemu kupcu v Italijo peljali 150 jagnjeti mlečne pasme predvsem rejcev s Tolminske, ki z nami dlje časa sodelujejo. 150 jagnjeti bomo kupili za naše trgovine. Ker je italijanski trg v krču in ker je jagnjeti veliko, se cena zmanjšuje vsaj za evro ali dva za kilogram. Je prenizka, toda razmere so izjemne. Rejci morajo preračunati, kaj se jim bolj izplača, prodaja ali pitanje doma.” Pušča odprto možnost za dogovore z bovškimi rejci, ki so v preteklosti sodelovali z drugimi posredniki. Sicer je Kmetijska zadruga v času velike noči v preteklosti v Italijo prepeljala po tisoč jagnjeti.

Več manevrskega prostora za mesno pasmo

V bolj ali manj hudih težavah so tudi rejci mesne pasme. Anita Tomšič iz društva rejcev drobnice, ki pokriva območje Ilirske Bistrice, Pivke in Postojne, pravi, da samo v njeni vasi Zagorje čaka na prodajo okoli 200 jagnjeti. “Vse poti so zaprte. Rejec z registrirano klavnico, ki je jagnjeti v preteklosti odkupoval in jih prodajal na Hrvaško, ne odkupuje. Klavnica v Škofji Loki tudi ne. Jagnjeti se bodo pasle, morda jih bomo prodali pozneje, vendar meso večjih živali ni cenjeno.” Predsednik društva rejcev Kras Istra Evgen Gerželj velikih zadreg ne opaža: “Pri mesni pasmi jagnjeti prodajamo vse leto. Zalog dejansko nimamo. Ne bo hudega, če bodo jagnjeti na paši počakale mesec ali dva. Nekaj jagnjeti bomo prodali v lokalnem okolju.” Na tem območju prevladujejo manjše črede, okoli sto jih je, reja predstavlja dopolnilno dejavnost. Vseh ovac je 6000.

Manj manevrskega prostora imajo rejci mesne pasme v Posočju, opozarja predsednik Društva rejcev drobnice Zgornje Posočje Milan Kalčič in podpredsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije. “Vezani so na pašo v planinah. Pripust je kontroliran, ovce povržejo pred začetkom paše, ko so še na kmetijah. V tem času so jagnjeta godna za prodajo. Tudi mi ugotavljamo, da druge rešitve ne bo, kot da počakamo do jeseni. Na pašnikih jih bodo ogrožale zveri.” V Posočju redijo 8000 ovac, od tega jih je 2500 mlečne pasme. Koz je 1500, večji tropi so na Drežniškem, od koder izhaja avtohtona drežniška ovca.

Zveza društev rejcev drobnice Slovenije se s predsednikom Romanom Savškom trudi urediti težave s prodajo jagnjet. Pogovarjajo se z veletrgovci, ki nič ne obljubljajo. Iščejo pomoč kmetijskega ministrstva, ki jim odgovarja z opisom znanih ukrepov oziroma denarnih nadomestil za različne panoge.

Peter Domevšček z oddelka za podeželje v Posoškem razvojnem centru upa, da bo zdajšnja situacija spodbudila k premisleku, zakaj Slovenci jemo zelo malo jagnjetine. “Korona razkriva, kako pomembna bi bila trgovina z lokalno hrano. Ljudem bi morali ponuditi ustrezno zapakirano meso po ustrezni ceni za morda 6 do 7 evrov v teh kriznih časih. Cele živali nismo vajeni kupovati. Vsekakor pa gre za meso, ki je kulinarična specialiteta, vrhunska gurmanska poslastica.“

---