Del Laščakove vile je črna gradnja, pred prenovo jo je treba legalizirati

Čakajoč na prenovo rafutskega parka, so na mestni občini ugotovili, da je del Laščakove vile, ki jo nameravajo celovito prenoviti, črna gradnja. “Res je, treba jo je legalizirati, sicer ne bomo dobili denarja in dovoljenja za prenovo,” potrjuje direktor uprave Marko Mikulin, ki pa vseeno meni, da ne bi smelo biti težav.

Vila je bila dozidana na črno, dokler je ne bodo legalizirali, ne 
morejo načrtovati prenove.  Foto: Jure Batagelj
Vila je bila dozidana na črno, dokler je ne bodo legalizirali, ne morejo načrtovati prenove.  Foto: Jure Batagelj

NOVA GORICA > Medtem ko na mestni občini še čakajo prijave zainteresiranih ponudnikov, ki bi celovito prenovili in revitalizirali eksotični rafutski park na Pristavi, se ukvarjajo tudi s pripravo dokumentacije za prenovo Laščakove vile. Pri tem pa so trčili ob neprijetno zagato: del vile, ki so ga prizidali pred desetletji, je črna gradnja. “Res je, del je bil dozidan, ko je bil v vili higienski zavod,” potrjuje direktor uprave mestne občine Marko Mikulin. Ker je del črna gradnja, je vila brez uporabnega dovoljenja. To pa lahko pomeni težavo, saj je občina kot take ne more prenoviti, pa tudi denarja države ali EU za to ne more pridobiti. “Če hočemo objaviti razpis za projektiranje in pridobitev gradbenega dovoljenja, mora biti objekt legaliziran,” pritrjuje Mikulin.

Legalizacija, nato po denar za prenovo

“Smo v postopku legalizacije, to pa je stvar dobre volje vseh. Ko je bil v vili še higienski zavod, je imela stavba to funkcijo. Na podlagi tega se jo bo skušalo legalizirati. Smo pa tudi v stikih z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Zainteresirani so, da lahko ima objekt tudi kulturno funkcijo kot vila v parku in aktivno sodelujejo z rešitvami,” pravi Mikulin, ki upa, da se bo dalo legalizacijo izvesti relativno hitro. Ko to spravijo pod streho, bo vse pripravljeno za razpis za projektiranje in pridobitev gradbenega dovoljenja za prenovo. “Cilj je, da to pridobimo čim prej, da bomo imeli dokumentacijo za kandidiranje na razpisih. Celotna prenova vile je ocenjena na 4,5 do šest milijonov evrov. Gre tudi za vhodni in ostale objekte,” pravi Mikulin, ki dodaja, da bo ocena vrednosti prenove bolj natančna, ko bodo imeli gradbeno dovoljenje in popise del. Koliko bo dejansko stala, pa bo videti šele, ko bodo prispele ponudbe gradbincev. V sedanjih časih, ko gredo cene gradenj v nebo, je pričakovati, da bodo zneski še precej višji.

V letu 2025 mora biti vila prenovljena in v funkciji

Mestna občina sicer cilja na to, da bi na razpisu dobila denar za celovito prenovo. Kaj pa, če denarja za to ne bo dovolj? “Vse bo odvisno od vsebine razpisa za obnovo kulturne dediščine. Če bo letos na voljo znesek, ki bo omogočil le obnovo strehe in fasade, s čimer bomo preprečili propadanje, in bomo z gradbenim dovoljenjem izpolnili pogoje, bomo šli v to in vilo prenovili fazno. Cilj pa je, da vilo spravimo v funkcijo, da dobi upravitelja, ne pa, da samo ustavimo propadanje,” poudarja.

Za to je sicer še nekaj časa, ne pa prav veliko, če hočejo, da bo prenovljena vila eno od pomembnejših prizorišč dogajanja v okviru evropske prestolnice kulture leta 2025. Vsebin za vilo sicer še niso natančno opredelili. “Cilj je, da je to javen prostor, ki ima multifunkcijske vsebine: galerije, predavalnice, gostinski lokal, da je protokolarni objekt, skratka zelo širok spekter vsebin,” pravi Mikulin, ki pa dodaja, da je treba izbrati take, da bosta vila in park okoli nje s stroški vzdrževanja čim manj obremenjevala občinsko blagajno.


Najbolj brano