Marušič: Ta univerza potrebuje polno odprtje v svet

Za mesto novega rektorja Univerze na Primorskem se potegujeta dekan Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) dr. Dragan Marušič (1953) in direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) dr. Darko Darovec (1961). Predčasne volitve so bile v sredo, redne bodo 3. novembra, pravico glasovanja ima približno petsto profesorjev in raziskovalcev ter sto predstavnikov študentov. Za izvolitev v prvem krogu je potrebna absolutna, za izvolitev v drugem krogu - če bo potreben, bo 14. novembra - pa zadostuje navadna večina. Rektorski mandat traja štiri leta.

>Kakšni so vaši spomini na študentska leta?

“Študentska leta sem preživel v vseh pogledih polno; dodiplomski del na Univerzi v Ljubljani in doktorskega na Univerzi v Readingu. Obe univerzi sta mi dali odlično izobrazbo. V Angliji sem imel privilegij, da sem se učil od najboljšega. Crispin Nash-Williams, mentor pri doktoratu, eden najvidnejših matematikov v teoriji grafov 20. stoletja, je zaslužen, da sem zgodaj doktoriral in nadaljeval svojo ustvarjalno pot v tujini. A še bolj kot izobrazba ostajajo poznanstva in prijateljstva, stkana v tistih letih, ko je človek najbolj odprt v medosebnih odnosih. Brez izkušnje tujine moja življenjska pot ne bi bila tako izpolnjujoča. Večkulturnost in združevanje različnosti, iz vsega tega črpam svoj življenjski kredo.”

> Pri univerzi ste od njenega rojstva. Kaj so doslej njeni največji dosežki in kaj največje napake? S čim je treba nadaljevati in kaj odpraviti?

“Pri Univerzi na Primorskem sem bil še mnogo prej. Ideja o drugačni slovenski univerzi se nama je porodila s profesorjem Boštjanom M. Zupančičem med prorektorjevanjem na Univerzi v Ljubljani v letih 1989-91. Ta ideja je bila prvič pisno predstavljena v Primorskih novicah leta 1990, v intervjuju, ki ga je z mano opravil Robert Škrlj. V osmih letih življenja je UP dosegla ogromno, zase in za svoje okolje. Zasluga gre prof. dr. Čokovi, ki je postavila temelje, in prof. dr. Bohincu za finančno utrditev. In seveda vsem, ki so jo takrat snovali in ki jo danes poganjajo naprej. Naša univerza ima odlične znanstvenike, učitelje in študente. Mnogi med njimi se že med študijem prodorno vključujejo v raziskovalne projekte. Ponosni smo nanje, ker sodelujejo s svetovnimi igralci, kot so Microsoft, Google, Apple ... Zato je naša obveza, da jim s študentskimi domovi bivalne pogoje približamo tistim, ki jih imajo študentje v Ljubljani in Mariboru. Ta univerza potrebuje polno odprtje v svet. Ker bodo v naslednjih 15 letih generacije študentov v povprečju za 10 odstotkov manj številne. Študentom in zaposlenim bomo omogočili izpopolnjevanja v tujini in hkrati še naprej k nam vabili tuje profesorje in študente. Obenem bo UP odprta za gostovanja izjemnih ljudi, gospodarstvenikov, inovatorjev, ki so se uveljavili v neizprosni svetovni konkurenci. Tako bomo skupaj pripomogli h globalno uspešni slovenski blagovni znamki, UP pa bo vse bolj del svetovne univerzitetne mreže. Če se le bomo zavedali, da moramo delati znanost in jo s kvalitetnim poučevanjem prenašati na mlajše rodove. Včasih se na pomen tega poslanstva rado pozablja. A današnjemu času ne pritičejo negativne misli. Pogled bomo usmerili v prihodnost in pogumno sledili svojemu umu in srcu. Potem nam ne more spodleteti.”

> Kaj pravite, koga bi vaša zmaga najbolj razveselila (vi sami, svojci in prijatelji ste kajpak izvzeti) in koga najbolj užalostila?

“Moja zmaga bo najbolj razveselila tiste, ki vidijo v meni in moji ekipi zagotovilo, da UP uspešno previhari čas družbeno-ekonomskih sprememb, se tesno vpne v mednarodno univerzitetno mrežo in postane institucija, ki bo slonela na vrednotah nehierarhične povezanosti in solidarnosti, kjer bo prosto živel ustvarjalni duh. Na prvem mestu so gotovo študenti, ki se jim ob izboljšanju celostne podobe univerze obeta tudi preporod interesnih in športnih dejavnosti. Užaloščeni? Spočetka najbrž ne bodo najbolj veseli podporniki protikandidata. Verjamem pa, da se bomo kmalu vsi skupaj lotili našega skupnega cilja: postaviti UP na akademski zemljevid sveta. Tako da bodo, zaradi moje večje odsotnosti, vse skupaj nemara najbolj občutili žena in oba sinova.”

> Ali vam pri predvolilni kampanji pomaga agencija? Če je odgovor pritrdilen - katera?

“Ne, ne pomaga mi nobena agencija. Obstaja pa širok krog ljudi, ki so me h kandidaturi spodbudili. Veliko prijateljev in sodelavcev mi stoji ob strani. Ker vedo, da bom z ekipo, ki je z mano že od ustanavljanja fakultete, UP popeljal na novo raven. Kot je moč videti na moji spletni strani, to tudi jasno povedo. Tudi sicer me skoraj vsak dan ljudje ustavljajo in sprašujejo, kako lahko pomagajo, in povedo, da stiskajo pesti zame. Ob vsej tej podpori uslug kakšne agencije res ne potrebujem.”

> V kolikšni meri je univerzitetni študij žrtev neoliberalizma in kako ga je še mogoče rešiti?

“Izvorna koda naše univerze je svobodna, ustvarjalna, nehierahično organizirana, solidarna skupnost. Ob nepopustljivi primorski trmi in dolgoletnem hrepenenju Primorcev po svoji univerzi so ji bile složnost, smelost in ostrina misli položene že v zibko. Na njej pogoltno hlepenje po lastni slavi in finančnih bonusih nima kaj iskati. Zato UP ne more biti in ne bo žrtev ne neoliberalizma ne kakršnihkoli drugih izmov.”

> Kako to, da se je fakulteta FAMNIT, ki jo vodite, aktivno vključila v ustanavljanje košarkarskega kluba in tekmovanje v slovenski ligi? Mar ni to nenavadno?

“Pred kratkim sem na Valu 202 poslušal intervjuvanca z akademskimi izkušnjami v ZDA. Povedal je, da je razlika med našimi in ameriškimi univerzami ta, da morajo biti študenti v ZDA tudi športno aktivni, ker tako najbolje krepijo delovne navade. Ker imamo na UP Famnit bogate ameriške izkušnje, dajemo športu velik pomen. Zaenkrat skrbimo za rekreacijo študentov in zaposlenih v košarki, nogometu, odbojki in aerobiki. Kar pa zadeva tekmovanje v slovenski košarkarski ligi: s tem se ne ukvarja fakulteta, pač pa Akademsko športno društvo Famnit, ki ga je spomladi leta 2010 ustanovilo nekaj študentov in zaposlenih na UP Famnit. Klub nastopa pod imenom Univerzitetni košarkarski klub Koper, že zdaj so v njem tudi študentje naše univerze. Upati je, da jih bo vsako leto več.”

> Za nami je 15. oktober, dan globalnega upora. Je bil smiseln?

“Prejšnji teden je na UP gostoval dr. Egon Zakrajšek z ameriške centralne banke. Slišali smo, da je treba v finančni sistem vključiti mehanizme nadzora in osebnega tveganja tistih, ki ta sistem poganjajo. 'You have to have skin in the game,' kot se je barvito izrazil. Ustanovitelj Seawayja dr. Japec Jakopin, ki se mu je kasneje pridružil na omizju, ki ga je povezoval izr. prof. dr. Primož Dolenc, je bil mnenja, da ne gre za krizo, pač pa za trajne spremembe, ki pomenijo konec obdobja, ko je zahodna ekonomija temeljila na izkoriščanju drugih delov sveta. Ne prvi ne drugi trditvi ne moremo oporekati. Sistem je trčil ob svoje meje, saj za razreševanje problemov, ki se znotraj njega samodejno generirajo, nima ustreznih mehanizmov. Mimogrede, vsak dovolj kompleksen sistem se slej ko prej sreča s tako težavo. Če za ponovno uravnoteženje sistema vidi dr. Zakrajšek rešitev v vpeljavi novih mehanizmov osebnega tveganja, pa dr. Jakopin meni, da se sistem že sam po sebi samodejno postavlja v neko novo ravnovesje redistribucije svetovnega bogastva. Dan globalnega upora vsekakor je smiseln. Je 'acting out', odraz seštevanja obeh procesov, je tretja točka trikotnika, kjer se zgoščujejo tisti, ki z lastnim tveganjem opozarjajo, da je vse več tistih, ki nepravično redistribucijo bogastva že kruto čutijo na svoji koži. Gre preprosto za prvi korak na poti brez povratka, ki bo - odvisno od naše modrosti - privedla do bolj ali manj mehke transformacije ali pa do popolne destrukcije sistema.”

---