Z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednikom Gibanja Svoboda in vlade Matejem Arčonom o evropskih volitvah, razmerah v koaliciji, reformah, stavkah in pogajanju s sindikati, učinkovitosti vlade, odstopih ministrov, pričakovanjih glede Evropske prestolnice kulture ...

Pogovoriti se moramo o Alamutu. No, ne konkretno o samem delu, temveč o nekaterih vsebinah, s katerimi Vladimir Bartol operira v romanu in so lahko srhljivo aktualne. Nič ni resnično, vse je dovoljeno. Tako je Bartol v Nietzschejevem slogu preobrazil izmailsko geslo, za katerega se mu najbrž še sanjalo ni, da bo nekoč stopilo v neformalno veljavo. Zdi se, da nekateri obstajajo v svetu, v katerem jim je dovoljeno prav vse. V svetu, v katerem je zgodovina ničvredna, prav tako pa ne človekovo dostojanstvo.