Zdravljenje naj bo dosledno in z jasno zastavljenimi cilji

Zadnje leto je pandemija zasenčila vse druge zdravstvene težave, zato strokovnjake, ki delajo na področju arterijske hipertenzije, zdravljenja zvišanega krvnega tlaka, zelo skrbi, kaj bo pri njihovih bolnikih pokazala prihodnost. Ni mogoče zanemariti dejstva, da so bolezni srca in ožilja, ki se pogosto razvijejo zaradi nezdravljenega krvnega tlaka, najpogostejši vzrok za umrljivost odraslih.

NOVA GORICA > V Sloveniji ima po ocenah stroke težave s povišanim tlakom kar 40 odstotkov odrasle populacije, s starostjo se razmerje še poveča in doseže več kot 70 odstotkov populacije, starejše od 65 let. O problematiki visokih vrednosti krvnega tlaka smo se pogovarjali z zdravnico Darjo Gnezda Mugerli, dr. med., specialistko interne medicine na oddelku za kardiologijo Splošne bolnišnice Dr. Franca Derganca Nova Gorica.

V Sloveniji je že pred pandemijo vsako leto okoli 4400 bolnikov doživelo možgansko kap, še več jih je prizadel miokardni infarkt, mnogi med njimi so umrli. Uradna zdravstvena statistika za preteklo leto tovrstnih smrti še ne beleži, a občutki stroke niso dobri. Kaj menite vi? Kakšne so izkušnje iz goriške regije?

Možganska kap in srčni infarkt sta dva od hudih zapletov, ki so posledica nezdravljene hipertenzije.

“Res je. Zaradi pandemije covid-19 smo se bili v veliki meri prisiljeni prilagoditi novim razmeram ter naše delo, pozornost in čas usmeriti v zdravljenje covidnih bolnikov. Hkrati pa je v nas prisotno zavedanje, da kronične bolezni ta čas ne počivajo in ne čakajo na trenutek, da se jim bomo spet lahko polno posvetili. Mnogokrat so zaradi razmer prikrite, neprepoznane in zato tudi nezdravljene. Prav možganska kap in srčni infarkt sta dva od hudih zapletov, ki so posledica nezdravljene hipertenzije. Ne moremo se znebiti vtisa, da je med pandemijo marsikdo, kljub jasno izraženim simptomom, zaradi strahu pred okužbo s covidom odlašal z obiskom pri zdravniku. Zaradi zapoznelega zdravljenja smo lahko rešili manj ljudi, pri marsikateremu zdravljenemu bolniku pa so ostale hujše dolgoročne posledice, kot bi bile, če bi pravočasno uvedli zdravljenje.”

Zaradi trenutne situacije se je stopnja stresa povečala, kar verjetno vpliva tudi na krvni tlak pri mlajših osebah, starih med 40 in 50 let, ki naj sicer ne bi sodile v ogroženo skupino. So spremenjene razmere res poslabšale to problematiko? Kakšna je vaša prognoza?

Dejstvo je, da obdobje, ki smo ga preživljali in ga še živimo, nikakor ni enostavno. Iz te zgodbe ni izvzeta prav nobena starostna skupina.

“Mislim, da bo dejansko stanje pokazal čas. Dejstvo je, da obdobje, ki smo ga preživljali in ga še živimo, nikakor ni enostavno. Iz te zgodbe ni izvzeta prav nobena starostna skupina. Otroci so bili obremenjeni s šolo na daljavo, z njimi tudi starši, preobremenjene so bile skupine ljudi, ki so zaradi narave dela delale veliko več, brez počitka, po drugi strani pa tudi tisti, ki so zaradi pandemije preko noči ostali brez službe in eksistence. Seveda pa so tu še osebe, ki so se zaradi okužbe počutile neposredno življenjsko ogrožene. Posledica vsega tega ni le povišan krvni tlak, prepričana sem, da gre za kombinacijo škodljivih dejavnikov, ki so se v tej zgodbi sešteli in se potencirali, zato je pričakovati, da se bodo manifestirali tudi kot srčno-žilni zapleti. Če je vsega preveč, se bolezni pojavijo že pri mladih ljudeh.”

Natančnega vzroka za hipertenzijo še vedno ne poznamo. Nedvomno je genetsko pogojena, vendar so za pojav pomembni tudi vsi dejavniki, ki ste jih omenili ... Zdi se, da smo bili med karanteno skoraj vsi deležni teh težav. Kaj lahko preventivno storimo zase?

Zdaj, ko že diši po pomladi, bi vsem priporočila, naj se potrudijo, da jo bodo videli od blizu, naj se odpravijo na sprehod in blizu doma odkrijejo kakšne nove kotičke, če že ne moremo na daljša potovanja zaradi pandemijskih ukrepov.

“V prvi vrsti je pomembno zavedanje in nato takojšnje ukrepanje. Za začetek bodo dovolj že zelo majhni koraki, drobne odločitve. Na primer, da bomo namesto nezdravih slanih ali sladkih prigrizkov izbrali bolj zdrave različice, ali da bomo svoj stres obvladali in utrujenost omilili s sprehodom v naravi, s športom, dejavnostmi, ki nas veselijo, ali s pogovorom z najbližjimi, namesto s kavo, cigaretami ali alkoholom. Pomembne stvari so v bistvu lahko zelo enostavne. Moramo jih le ozavestiti in sprejeti odločitve. Ne smemo se predati trenutnemu vzgibu, ampak premisliti in potem izbrati zdrav način življenja.”

Težava je tudi v tem, da se kar polovica ljudi s hipertenzijo sploh ne zaveda, da jo ima. Zelo pomembno je čim širše množice ozavestiti in jim odkrito povedati, da je potrebno bolj pogosto meriti krvni tlak, saj ga tako hitreje prepoznamo in zato začnemo zdraviti prej. Zakaj je to tako pomembno?

“Previsok krvni tlak je dejansko 'tihi ubijalec'. Pojavi se brez simptomov, brez vsakršnega svarila. Če ga ne merimo, zanj pogosto ne vemo, dokler ne udari z zapleti. Škoda na srcu, možganih, ledvicah in očeh pa med tem ves čas nastaja. Marsikakšen tak zaplet, ne nazadnje tudi vaskularno demenco, bi lahko preprečili, če bi povišan krvni tlak pričeli zdraviti zgodaj. Ko se posledice enkrat pojavijo, lahko samo zmanjšujemo škodo. Če pa ustrezno zdravljenje uvedemo zgodaj, lahko preprečimo, da oseba zaradi zapletov pristane na dializi, na invalidskem vozičku po preboleli možganski kapi, ali v podobnih neželenih položajih.”

Ker ljudje v tem času redkeje obiščejo osebnega zdravnika, je verjetno še toliko bolj pomembno, da vrednosti krvnega tlaka spremljamo v domačem okolju in ob dolgotrajnejših zvišanih vrednostih obvestimo zdravnika. Na voljo je vrsta učinkovitih zdravil. Zakaj jih je treba jemati redno in zakaj jih po dosegu ciljnih vrednosti krvnega tlaka ne smemo opustiti?

“Dostop do zdravnikov je bil, na žalost, res okrnjen in to na vseh ravneh, od primarne do specialističnih ambulant. Morda je bilo spremljanje bolnikov s hipertenzijo nekoliko lažje, v primerjavi s spremljanjem bolnikov z drugimi kroničnimi boleznimi, saj je danes dostopnost do kakovostnih merilcev krvnega tlaka že zelo dobra. Če je bolnik ozaveščen, motiviran in ve kako ravnati, je v tem času veliko dobrega zase lahko naredil tudi sam. Tisti, ki so si namerili previsoke vrednosti krvnega tlaka in so vedeli, da je to težava, so lahko prišli tudi do zdravnika, ki jim je potem prilagodil zdravljenje in uvedel ustrezne ukrepe. Hipertenzija je pač v večini primerov kronična bolezen in terja dolgoročno zdravljenje. To ni angina, ki bi jo lahko pozdravili s kratkoročnim jemanjem antibiotika. Zdravniki pri pacientih mnogokrat pogrešamo hkratno upoštevanje nefarmakoloških ukrepov, kot so telesna dejavnost, vzdrževanje normalne telesne teže, izogibanje tobaku, alkoholu, to kar lahko vsakdo stori sam. Že pri mladih bi morala biti to osnova zdravega načina življenja. Kadar pa so prisotne genetske predispozicije za hipertenzijo, tega žal še ne znamo zdraviti, zato je nujno potrebna tudi terapija z zdravili. Enako je pri starostnikih, ki imajo že izražene okvare tarčnih organov samo nefarmakološki ukrepi ne bodo zadostovali. Cilji so jasno zapisani v smernicah in če jih želimo doseči, moramo pri veliki večini bolnikov združiti farmakološke in nefarmakološke ukrepe.”

Nove smernice za zdravljenje hipertenzije, ki ste jih omenili, so prinesle tudi uvedbo kombiniranih zdravil, saj se s tem breme jemanja tablet zelo zmanjša. Kakšno je vaše mnenje o njih in kakšne neposredne izkušnje imate z bolniki?

“Omenjene kombinirane tablete so res prinesle pomembno spremembo v režimu jemanja zdravil. Njihovo dobrobit vidim predvsem v smislu boljšega sodelovanja pacientov, predvsem tistih iz aktivne populacije. Zelo priročna so torej za tiste, ki so aktivni in hodijo v službo, saj lahko zjutraj vzamejo le eno tableto, ki vsebuje dve ali tri učinkovine, te pa potem delujejo praktično vseh 24 ur dneva. Tako jim ni treba svojega življenjskega ritma prilagajati jemanju zdravil. Ne more se jim zgoditi, da bi kakšno učinkovino pozabili vzeti. Ljudje smo pač takšni, da pri nečem lažje vztrajamo, če nas ne obremenjuje in omejuje naših aktivnosti. Pri starejših osebah smo v začetku, pri uvajanju kombiniranih zdravil nekoliko bolj previdni, da ne bi prišlo do neželenih učinkov. Predpišemo jim posamezne učinkovine, in če se nanje dobro odzivajo in ugotovimo, da obstajajo tudi v kombinirani obliki, jim jih seveda predpišemo. Za to so nam hvaležni, saj so preko dne preskrbljeni, potem, ko zjutraj vzamejo eno samo tableto.”

Z dobro nadzorovanim krvnim tlakom lahko ustavimo napredovanje okvar srca in žilja ter zmanjšamo verjetnost srčno-žilnih zapletov. Nihče ne ve, kdaj se bo pandemija zares končala. Kaj v tem času svetujete ljudem v zvezi z uravnavanjem vrednosti krvnega tlaka in kaj bolnikom, ki se že zdravijo za hipertenzijo?

“Vrnila bi se kar na začetek pogovora: svetovala bi, naj si občasno, doma ali ob obisku pri zdravniku, v ustreznih pogojih, izmerijo krvni tlak in 'poznajo' svoje vrednosti. Kadar so te vrednosti, ob več meritvah, vztrajno povišane, nad mejo 140/90 mm Hg, naj se o zdravljenju pogovorijo s svojim zdravnikom. Tiste, ki se že zdravijo za hipertenzijo, pa bi spodbudila, naj si pravočasno priskrbijo zdravila, da se bodo izognili obdobjem, ko bi jim jih utegnilo zmanjkati, kajti tudi takšne primere smo opazili v času karantene. Zaradi opustitve terapije so bili nekakšne necovidne žrtve covid pandemije, s hudimi poslabšanji kroničnih bolezni, kot so srčno popuščanje in ishemična bolezen srca. Zdaj, ko že diši po pomladi, pa bi vsem priporočila še, naj se potrudijo, da jo bodo videli od blizu, naj se odpravijo na sprehod in blizu doma odkrijejo kakšne nove kotičke, če že ne moremo na daljša potovanja zaradi pandemijskih ukrepov. Naj se čim več kakovostno družijo s svojimi najbližjimi, ali pa celo 'izumijo' kakšen nov kuharski recept za zdrave obroke. Enako pomembno pa je tudi, da si vzamejo čas za dovolj počitka, saj smo od neljubih dejavnikov zadnjega leta že vsi utrujeni. Z zdravim življenjskim slogom lahko, z navidez majhnimi stvarmi, zelo veliko prispevamo k zdravju in blagostanju vsakega posameznika.”

---