Vsake štiri sekunde ugasne življenje

Za tretjino zmanjšati prezgodnje smrti zaradi nenalezljivih bolezni, kamor sodita kajenje in raba tobaka, ostaja cilj Svetovne zdravstvene organizacije, držav in zdravstvenih delavcev po svetu in v Sloveniji. Nanj in na škodljivost tobaka za zdravje je zadnji dan maja opozoril svetovni dan brez tobaka.

Kampanje ozaveščanja o kajenju skušajo ljudi prepričati, naj nikoli 
ne kadijo in naj prenehajo kaditi.
Kampanje ozaveščanja o kajenju skušajo ljudi prepričati, naj nikoli ne kadijo in naj prenehajo kaditi.  

Resen opomin svetovnega dneva brez tobaka je podatek, da na svetu zaradi tobaka vsake štiri sekunde ugasne eno življenje.

Smrti zaradi aktivnega in pasivnega kajenja

Tobačni dim zelo škodi zdravju pljuč tako kadilcev kot pasivnih kadilcev. Kljub vsem naprezanjem na svetovni ravni za zmanjšanje uporabe tobaka po svetu, ta vsako leto povzroči osem milijonov smrti, od tega milijon zaradi pasivnega kajenja, navaja Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).

8,000.000

smrti na leto na svetu povzroči uporaba tobaka

Ta je že pred leti za temeljni cilj vseh ukrepov na vseh ravneh (za izpeljavo so zadolžene tudi vlade vseh držav) - zmanjšanja prezgodnje smrti zaradi nenalezljivih bolezni za eno tretjino do leta 2030. Kot opozarja SZO, mora biti nadzor nad tobakom prednostna naloga vseh vlad in skupnosti po vsem svetu.

Sprožilec vrste bolezni

Slogan letošnjega svetovnega dneva brez tobaka je Brez tobaka za zdravje pljuč. Namenjen je ozaveščanju ljudi, kako tobak ogroža zdravje pljuč vseh - tistih, ki kadijo in tudi onih, ki so ob njih in torej prisiljeni v pasivno kajenje.

165.000

majhnih otrok na svetu vsako leto umre zaradi pasivnega kajenja

Kajenje in nasploh uporaba tobaka povzročata vrsto bolezni, od raka na pljučih do kroničnih bolezni dihal. Kajenje tobaka je poglavitni vzrok za nastanek pljučnega raka in je na svetovni ravni odgovorno za več kot dve tretjini smrti zaradi raka na pljučih.

Tveganje za nastanek pljučnega raka se poveča tudi pri izpostavljenosti pasivnemu kajenju, opozarjajo v slovenski Zbornici - Zvezi medicinskih sester, babic in tehnikov. Majda Šmit, predsednica Sekcije medicinskih sester v promociji zdravja in zdravstveni vzgoji pri Zvezi dodaja: “Po desetih letih prenehanja kajenja se tveganje za nastanek pljučnega raka pri posamezniku zniža za skoraj polovico v primerjavi s tistimi, ki še kadijo. Zato tudi izvajalci v zdravstveni negi spodbujamo kadilce k prenehanju kajenja, saj s tem pomembno izboljšajo svoje zdravje in kakovost svojega življenja.” Dodaja, da kadilec ogroža tudi zdravje svojih bližnjih, saj so običajno izpostavljeni pasivnemu kajenju.

Poleg raka na pljučih je težka bolezen, ki je običajno posledica kajenja, tudi kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Tveganje za njen razvoj je veliko zlasti pri kadilcih, ki so začeli kaditi v mladosti. Hkrati kajenje občutno poslabša tudi stanje astmatika.

Kajenje vpliva na razvoj zarodka

Strupom, ki jih vsebuje tobačni dim, je izpostavljen tudi nerojeni otrok, kadar nosečnica kadi ali sobiva s kadilci. Strokovno je dokazano, da imajo ti otroci ob rojstvu manjšo porodno težo, pogosto manjšo rast in slabše razvito funkcijo pljuč. Raziskave so potrdile tudi, da so otroci, ki so izpostavljeni pasivnemu kajenju, ogroženi zaradi pojava astme, pljučnice in bronhitisa.

Zaradi okužb dihal zaradi pasivnega kajenja na svetu vsako leto pred petim letom starosti umre približno 165.000 otrok. Prav tako okužbe spodnjih dihal v zgodnjem otroštvu znatno povečajo tveganje za kasnejši razvoj KOPB.


Najbolj brano