Vinogradniki in meščani ne marajo škorcev

Bliža se jesen, kar nakazujejo tudi vinogradi in z njimi tudi pojav različnih živali. Še zlasti pred škorci tudi letos trepetajo vinogradniki, saj lahko zdesetkajo pridelek grozdja.

Zadnje dni vinogradniki zaskrbljeno opazujejo vse večje jate črnih ptičev, ki se v hipu spustijo v vinograd in lahko v kratkem času oberejo trte tako, da le malo ostane za trgatev.

Škorci so že nekaj let značilen pojav na našem območju. Spadajo v rod ptic pevk, v družino škorci (Sturnidae). V Evropi poznamo rožnatega škorca (Pastor roseus) in navadnega škorca (Sturnus vulgaris).

Oba sta skoraj tako velika kot kos, imata dolg, koničast kljun, kratek rep rjave, črnkaste ali črne in rožnate barve, dolge peruti. Škorec je dolg do 22 centimetrov. Hrano išče pogosto na tleh - polže, črve in njihove ličinke. Hrani se tudi s ptičjimi jajci, mladiči, z majhnimi ribami, kuščarji, žabami, grozdjem, češnjami, oljkami in drugimi kmetijskimi pridelki.

V obdobju selitve se združuje v velike jate in lahko povzroča veliko škodo na pridelkih v sadovnjakih, oljčnikih, vinogradih in tudi drugih kulturah. Na svetu so poznane 103 vrste škorcev. Najbolj znana vrsta je navadni škorec. Pokrit je s črnkastim perjem, ki se purpurno lesketa. Zlasti v jeseni in pri samcih je perje gosto posuto z belimi pikami. Mladi osebki so bolj rjavkasti.

Živi po celi Evropi, od Islandije prek Italije, zahodnega Balkana, juga Grčije do nekaterih sredozemskih otokov. V Sloveniji tudi gnezdi. Med našimi selivkami je spomladi najzgodnejši in nas jeseni med zadnjimi vrstami ptičev zapusti. Prezimuje v severni Afriki, nekateri celo v južni Evropi.

Zadržuje se v parkih, vrtovih, v listnatih gozdovih, v naseljenih mestih in tudi v velikih urbanih središčih (velemestih). V mestih predvsem prenočuje na drevju, čez dan išče hrano po površinah izven krajev, nato se zopet vrača na kraje, ki so ugodni za prenočevanje.

Predvsem v jeseni se škorci zbirajo v velike jate, ki štejejo celo več tisoč osebkov. Ure in ure letajo, se dvigujejo v zrak in izvajajo prave vragolije ter oblikujejo lepe like na nebu. Proti večeru se pričnejo spravljati k počitku, ob tem pa do zelo hrupni, saj glasno vreščijo.

V zadnjem času je pri nas in v svetu vse več pripomb in jeze nad škodo, ki jo s svojimi iztrebki povzročajo z onesnaževanjem površin, stavb in avtomobilov v urbanih naseljih. Ker se zlasti v času pred prenočevanjem zbirajo v velikem številu na drevesih v parkih, v bližini stanovanjskih objektov in v drevoredih, onesnažujejo površine, ulice, hiše, avtomobile in tudi ljudi z velikimi količinami iztrebkov. Ti pa na površinah poleg estetskega onesnaževanja povzročajo tudi škodo zaradi kemičnega delovanja različnih kislin v iztrebkih. Znani so primeri, ko so v velikih mestih ljudje hodili pod drevesi z odprtimi dežniki, da bi se zavarovali pred njihovimi iztrebki.

Na spletu sem zasledil pritožbe občanov, da se tudi v Kopru škorci pojavljajo v mestu v velikem številu. Najhuje naj bi bilo v starem mestu na Belvederju, kjer so na eni strani zaradi gradbišča ljudem onemogočili prehod po pločniku. Pešci morajo zato hoditi po drugi strani, pod drevesi in po površinah, onesnaženih s ptičjimi iztrebki, kar občane zelo moti.

Odganjanje jat ptičev je zelo zapleten postopek. Zelo pomembno pa je redno čiščenje onesnaženih površin, in to ne samo zaradi estetskega vidika, temveč tudi iz zdravstvenega vidika. Za to mora poskrbeti javno podjetje, zadolženo za izvajanje odvoza odpadkov in čiščenje javnih površin.

Kljub temu pa je nesporno, da je škorec ljubka in lepa ptica. Motreč je le v okolju, ki ni njegovo naravno okolje in ga poseljuje le zato, ker je človek tisti, ki nenehno posega v naravo in tako oži njegov naravni življenjski prostor.

---