Uživajte več manjših in laže prebavljivih obrokov

Vročina terja drugačno prehranjevanje, saj ne smemo preobremeniti želodca in s tem delovanja vseh notranjih organov. Telo še bolj kot hrano nujno potrebuje dovolj tekočine, zlasti navadne vode. S potenjem izgubljeno tekočino je treba sproti nadomeščati. Tako imenovana hidracija je še posebej pomembna za otroke in ostarele, ki nimajo uravnanega občutka za žejo.

Paradižnikova juha s koščkom popečenega polnozrnatega kruha
Paradižnikova juha s koščkom popečenega polnozrnatega kruha 

Med splošne nasvete o zadrževanju v senci in ohlajenih prostorih sodijo tudi tisti o nujni prilagoditvi načina prehranjevanja in hidraciji telesa, prilagojeno pasji vročini.

Voda in nesladkani napitki

V vročini je treba nenehno piti dovolj navadne vode ali nesladkanih napitkov ter na ta način sproti nadomeščati s potenjem izgubljeno tekočino. Plastenko vode imejte vedno pri sebi tudi v avtu in na sprehodu.

Preprečite zastrupitev

Poleti je velika možnost zastrupitve s hrano, saj je razkroj hiter. zato morajo biti vsa živila sveža in hranjena v hladilniku. Pri zastrupitvah s hrano najbolj tvegajo nosečnice, starejši ljudje, dojenčki in majhni otroci, kronično bolni in tisti z oslabljenim imunskim sistemom. Zanje je treba vedno sproti pripravljati svež obrok s svežimi neoporečnimi živili.

Mrzle pijače odžejajo le trenutno, nato se sproži pospešen odziv telesa z izločanjem potu. Mrzli napitki so nevarni, lahko okvarijo notranje organe (srce, želodec, ledvice), sprožijo vnetje grla, sinusov, oči, angino ...

V pasji vročini še najbolj odžeja kozarec vode s sobno temperaturo in mlačen nesladkani čaj. Hladne sladke pijače, še posebej gazirane, zdravniki odsvetujejo. Vsebujejo namreč veliko umetnih dodatkov: škodljive konzervanse, barvila, ojačevalce okusa, umetna sladila ...

Temperaturni šoki so škodljivi

Temperatura v ohlajenem prostoru naj ne bo nikoli nižja od sedem stopinj od tiste v ozračju. V trgovski center vzemite s seboj lahko ogrinjalo in si ga nadenite, da vam pretirano ohlajen zrak ne bo škodil. V teh centrih ponavadi pretiravajo s hlajenjem, zato se lahko prehladite, ko vanje vstopite prepoteni z ulice. Zato ob vstopu in izstopu za nekaj minut ostanite v predprostoru, da se telo laže prilagodi spremembi.

Alkohol ne odžeja oziroma odžeja le trenutno in na videz, saj v telesu spodbuja pojav izsušitve. Poleg tega se prej pojavi učinek maliganov zaradi hitrejše absorbcije tekočine.

Prehrana poleti

Poletna prehrana naj bo prilagojena vročini. Obroki naj bodo manjši in pogostejši, vsebujejo naj predvsem veliko sveže zelenjave, zlasti solat.

Jejte veliko sadja, predvsem manj sladkega, in jedi, ki so lahko prebavljive. Na dan naj bi zaužili 450 gramov sadja in zelenjave. Ta živila zagotavljajo organizmu nujno potrebne hranilne snovi in dietne vlaknine, kar omogoča učinkovito redčenje energijsko gostih obrokov.

Samostojen obrok je lahko le bogata solata z dodanim mesom (popečeno piščančje, ki ga narežete na koščke, koščki tunine ...). Solate lahko obogatite s kuhanimi testeninami, rižem, piro, prosom, ajdo .... Zabelite jih z oljčnim oljem, okisajte z limono. Solate pripravljajte sproti, saj je razkroj hrane v vročini zelo hiter, zmogljivost domačih hladilnikov pa občutno slabša.

Kremne zelenjavne ali hladne sadne juhe ter zelenjavne mineštre z lahko zakuho so nasitne in primernejše od težko prebavljivih jedi z veliko mesa, maščob in ocvrtih mastnih obrokov.

Priporočljiva je hrana z velikim deležem vode in vlaknin. Lahko prebavljiva hrana so ribe, belo meso, testenine, riž, polnozrnati izdelki. Meso z večjim deležem maščobe, mesni in pretežno maščobni izdelki ter jedi iz jajc so priporočljivi le v zmerni količini.

Zaradi ugodnih učinkov na zdravje svetujejo strokovnjaki uporabo oljčnega olja, odsvetujejo pa pretirano slano in začinjeno hrano. Glede razporeditve obrokov pa svetujejo zjutraj hranljiv in bogat zajtrk, čez dan pa manjše obroke, v čim večji meri kombinirane z zelenjavo in s sadjem. Ko pa vročina pod večer popusti, si lahko privoščite malce večji obrok hrane, a ne kasneje kot tri ure pred spanjem. Po večerji pa naj bi sledil še sprehod.

Hramba živil

V vročih dneh vsa živila in sadje hranite v hladilniku. Tudi ostale hrane raje ne puščajte na mizi, saj je razkroj v vročini zelo hiter in ga s prostim očesom pravočasno ne opazimo.

Posebna previdnost naj velja mesu, salamam, jajcem, sirom, namazom, majonezi ... To so hitro pokvarljiva živila, v njih se zelo hitro razvijejo nevarne bakterije, zlasti salmonela.


Najbolj brano