Stroka se boji hudih posledic nezdravljenega holesterola

Vemo, da je novi koronavirus, povzročitelj sars-cov2 (covid-19), v preteklem letu v Sloveniji vzel več kot 4000 življenj, saj rast žalostne statistike spremljamo vsak dan. Verjetno pa bomo šele čez leto dni izvedeli, kakšna je bila kolateralna škoda pandemije, koliko ljudi je med zdravstveno krizo življenje izgubilo zaradi srčno-žilnih zapletov.

NOVA GORICA > Stroka se boji, da bodo podatki porazni, kajti v zadnjem letu smo ljudje precej zanemarili dva pomembna dejavnika tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, zvišane vrednosti krvnega tlaka in hiperholesterolemijo. Prav o slednji smo povprašali Roberta Winklerja, dr. med., specialista interne medicine in vodjo oddelka za kardiologijo v novogoriški Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca.

V medijih je vse več strokovnih člankov, v katerih znanstveniki izpostavljajo povezavo med potekom covida-19 ter visokimi vrednostmi holesterola in statini. Virus očitno potrebuje “pomočnike”, da pride v celice in povzroči bolezen. Eden od njih naj bi bil holesterol. Ali so povišane vrednosti holesterola lahko povezane s težjim potekom bolezni covid-19 in ali posledično zdravljenje hiperholesterolemije s statini lahko zmanjša tveganje za slabše izide zdravljenja?

Vemo, da je povišan holesterol 'tihi ubijalec', saj običajno občutimo njegove posledice, ko je žal že prepozno.

“Holesterol je prepoznan kot molekula, ki sodeluje pri uravnavanju vstopa virusa sars-cov2 v gostiteljsko celico. Lipidni delci, obogateni s holesterolom, predstavljajo platformo za vstop virusov vanjo. Več kot je holesterola v membrani celice, bolj uspešen je prodor virusa covid-19 v celico. Domnevajo, da imajo zdravila za zniževanje holesterola, predvsem statini, protivirusne učinke. Ta zdravila zmanjšujejo sintezo in absorpcijo holesterola iz prebavil ter izkazujejo neposredno protivirusno aktivnost s tem, ko znižujejo holesterol. Statini imajo tudi dodatne pleotropne učinke, ki niso povezani z lipidi. To vključuje izboljšano delovanje endotelija, stabilizacijo aterosklerotičnih oblog, protivnetne, imunomodulatorne in antitrombotične učinke. Te dodatne lastnosti statinov bi lahko imele korist pri bolnikih, okuženih s covid-19. Nekateri znanstveniki so priporočili, naj bolniki, ki že prejemajo statine, nadaljujejo z jemanjem, če je diagnoza covid-19 pozitivna. Pri visoko tveganih bolnikih s hudo boleznijo covid-19 se tudi na novo lahko uvede zdravljenje s statini, da se preprečijo smrtno nevarni kardiovaskularni zapleti.”

Za previsoke vrednosti holesterola običajno niti ne vemo, dokler ne pride do zapleta. Vsak dan, ko je ta previsok, zlasti v LDL obliki, povzroči večjo škodo. Zelo pomembno je, da ga čim prej ustavimo. Kaj moramo vedeti o tem ogrožajočem dejavniku tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni?

Za zdaj še nimam občutka, da bi se število kardiovaskularnih zapletov povečevalo, vendar pa se bojim, da bo v prihodnjih mesecih prihajalo tudi do tega.

“Z aterosklerozo označujemo bolezen arterij, to je žil, ki po telesu prenašajo kri, bogato s kisikom in je posledica vnetnega procesa, ki ga sproži odlaganje LDL delcev v žilni steni. Odvečni holesterol se v obliki LDL delcev odlaga v arterijski žilni steni. Znotraj žilne obloge nastanejo plaki, ki jih obdaja ovoj iz nitaste beljakovine fibrina. Če aterosklerotični plak poči, se v krvotok sprostijo koagulacijski faktorji, ki povzročijo strjevanje krvi, nastanejo krvni strdki, trombusi, ki se sprva držijo žilne stene. Če se tak strdek odlomi, lahko zamaši žilo, kar vodi v kap ali infarkt.”

Največ povišanih vrednosti holesterola so pred pandemijo odkrili na preventivnih sistematskih pregledih, ko so v laboratoriju pregledali njihovo kri, lani pa so takšni pregledi zastali. Zlasti za osebe, stare okrog 50 let, ki se sicer odlično počutijo in niti ne pomislijo na holesterol, je odloženo zdravljenje problematično. Kaj bi svetovali tistim, ki odlagajo obisk pri zdravniku?

Ukinitev možnosti uživanja toplih obrokov na delovnih mestih, denimo, vsekakor ne bo prinesla nič dobrega.

“Dejansko vemo, da je povišan holesterol 'tihi ubijalec', saj običajno občutimo njegove posledice, ko je žal že prepozno. Prav zaradi tega so še kako pomembni preventivni ukrepi z rednim merjenjem holesterola v krvi. Mladim priporočam, da si merijo holesterol po 35. letu vsaj na pet let, v primeru nenormalnih vrednosti pa naj to storijo enkrat na leto. Svetujem tudi, naj v času epidemije tega ne opuščajo in tudi, naj nikar ne opuščajo že prisotnega in predpisanega zdravljenja.”

Tudi podatki osebnih zdravnikov kažejo, da so nekateri ljudje, ki so jim že potrdili hiperholesterolemijo in jim predpisali zdravila, ta med epidemijo prenehali jemati. Po podatkih SZO tisti, ki opustijo zdravljenje, tvegajo kar za 30 odstotkov večjo verjetnost za srčni infarkt ali možgansko kap. Kakšne so izkušnje na Goriškem?

“Glede na to, da nam je epidemija precej zaustavila redno ambulantno dejavnost, pričakujem, da se bo tudi na Goriškem stanje poslabšalo, vsaj v tistem delu, ki je vezan na kontrolne in preventivne preglede. Za zdaj še nimam občutka, da bi se število kardiovaskularnih zapletov povečevalo, vendar pa se bojim, da bo v prihodnjih mesecih prihajalo tudi do tega.”

Torej tega dejavnika tveganja nikakor ne smemo ignorirati. Ali kljub vsemu obstajajo kakšni značilni simptomi, na katere bi morali biti pozorni in nanje hitro reagirati z obiskom osebnega zdravnika?

“Kot že rečeno, če še ni prišlo do pomembnega aterosklerotičnega procesa v telesu, samo povišanje holesterola ne spremlja prav noben simptom. Povišan holesterol občutimo, ko se že razvije pomembna ateroskleroza. To se kaže kot bolečina v mečih pri hoji in popuščanje ob počitku, čemur strokovno rečemo intermitentna klavdikacija in kaže na prizadetost arteriji v spodnjih okončinah. Bolečina v prsih pri naporu ali v mirovanju, včasih lahko tudi dušenje, pa nakazuje na angino pektoris in tudi na predstopnjo srčnega infarkta. Ta bolečina lahko pomeni pomembno zoženje koronarnih srčnih žil. Vrtoglavice, izgube zavesti ali šumenje v glavi lahko napoveduje aterosklerozo možganski arteriji. Če je pri bolniku prisotna še sladkorna bolezen, povišan krvni tlak ali če kadi, je to še toliko bolj alarmantno, očitno je, da se v telesu dogaja nekaj pomembnega.”

Naše življenjske navade so se v zadnjem letu zelo spremenile. Nedavni podatki NIJZ so pokazali, da smo uživali manj kakovostno hrano, opuščali gibanje, živeli v nenehnem strahu pred okužbo, pred izgubo službe, poslavljali smo se od svojcev, ki so podlegli virusu covid-19 ... Še bolj kot prej smo bili obremenjeni z delom od doma, pomoči pri šolanju otrok na daljavo, z negotovo prihodnostjo. Kako bo vse to dolgoročno vplivalo na naše zdravje, tudi na vrednosti holesterola?

“Nedvomno je vse to, kar ste našteli, posledica epidemije. Če se sprva osredotočiva na spremembe prehranskih navad, potem se strinjam, da gre za poslabšanje teh navad. Ukinitev možnosti uživanja toplih obrokov na delovnih mestih, denimo, vsekakor ne bo prinesla nič dobrega. Uporabljali se bodo nadomestni hladni obroki, ki so navadno veliko bolj kalorični in imajo slabše glikemijske indekse, ter vsebujejo več soli. Zaradi tega bo verjetno prišlo do povečanega pojava debelosti in tudi drugih metabolnih učinkov, kot je pojav sladkorne bolezni, poleg samega negativnega vpliva na holesterol. Podoben učinek bo imelo uživanje manj sveže zelenjave in sadja. Tudi pomanjkanje fizične aktivnosti ima slab vpliv na telesno težo, razvoj sladkorne bolezni in povišanega holesterola. Prav tako povečan stres zaradi spremenjenega načina dela, zaradi šolanja otrok od doma, konfliktov v družini, pa tudi zaradi bolezni covid-19 same, ima pomemben vpliv na kardiovasklarni sistem. Vemo, da stres učinkuje na žilno steno neposredno negativno z povečano simpatično živčno aktivnostjo, saj je pri tem povišano sproščanje kateholaminov, kar bo lahko povečalo število srčnih infarktov, število nenadnih srčnih smrti, pa tudi pojavnost možganskih kapi. Na ta račun bo tudi več ljudi s povišanim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo. Dolgoročna izpostavljenost hudemu stresu je vsekakor povezana s krajšo življenjsko dobo. Na koncu bi dodal še zatekanje v razvade, kot pomoč pri nastali situaciji, kot sta na primer zloraba alkohola in cigaret, kar ima nedvomno tudi zelo negativen vpliv na naše telo.”

Vrednost holesterola LDL je tista, ki bi jo vsak posameznik moral poznati. Imamo dobre možnosti, da zmagamo v boju s holesterolemijo. Ključen je terapevtski dogovor z zdravnikom, ki bo po potrebi predpisal učinkovita, varna zdravila za zniževanje holesterola in maščob v krvi ter vodil zdravljenje. Lažne in zavajajoče spletne objave o statinih so povzročile veliko škode. Kakšne izkušnje z njimi imajo vaši pacienti?

“Danes z najmočnejšimi statini, kot je denimo rosuvastatin, v najvišjem odmerku lahko dosežemo tudi več kot 60-odstotno zmanjšanje vrednosti holesterola LDL, če rosuvastatin v zdravljenju kombiniramo še z ezetimibom, pa celo preko 80 odstotkov. Glede vrednosti holesterola v krvi velja rek: 'čim nižje, tem bolje'. Posledica tako obsežnega znižanja krvnega holesterola je tudi do 40-odstotno zmanjšanje pojavnosti srčno-žilnih smrti, srčnega infarkta, možganskih kapi in drugih pojavnih oblik aterosklerotične žilne bolezni. Vsekakor so naši bolniki raznovrstni. Velika večina bo zdravljenje z statini jemala po priporočilih zdravnika, ker se zavedajo pomena zniževanja holesterola, zlasti če so preboleli že kakšnega od dogodkov, srčni infarkt, možgansko kap ali podobno. Srečamo pa tudi bolnike, ki nikakor ne sprejemajo zdravljenja. Teh je na srečo zelo malo. Nanje imajo velik vpliv zlasti negativne informacije, ki se jih je brez težav mogoče najti na svetovnem spletu. Med njimi so na žalost tudi take, ki navidezno vzbujajo veliko zaupanje. Obstaja pa še skupina bolnikov, ki jemlje zdravila v manjših odmerkih od priporočenih, pogosto prekinja zdravljenje ali pa se zateka k t. i. bio-statinom. Neverjetno dosledno jemljejo te pripravke, čeprav vemo, da vsebujejo v bistvu pravi statin, le da je vsebnost učinkovine v njih zelo vprašljiva, saj zelo niha, kar pa bolniku lahko bolj škoduje kot koristi.”

---