Spet ptičja gripa
V nekaterih medijih je zaslediti novice o izbruhu ptičje gripa na Poljskem, Madžarskem in v Romuniji. Težko je sicer vnaprej ocenjevati, kakšna bo letošnja sezona gripe, a podatki o vrstah gripe in pojavnosti so vse pogostejši.
Ljudje so pozorni na novice, ki že krožijo in poudarjajo, da se ponovno pojavlja ptičja gripa. Ptičjo (aviarno) gripo povzroča virus influence tipa A, ki se širi med različnimi pticami. Razmnožuje se predvsem v črevesju divjih rac, ki same le redko zbolijo, izločajo pa velike količine virusa z iztrebki, slino in respiratornimi izločki. Ker divje ptice predstavljajo naravni rezervoar virusa, gripe med ptiči ni mogoče izkoreniniti.
Potek ptičje gripe med perutnino pa je lahko različen. Manj patogeni podtipi virusa povzročajo le blage znake z namrščenim perjem in manjšo proizvodnjo jajc. Visoko patogeni podtipi (kot je na primer H5N1) pa povzročajo hudo obliko ptičje gripe, ki je zelo nalezljiva in povzroči smrt skoraj vse okužene perutnine že kmalu po pojavu prvih znakov.
Bolezen se med državami prenaša prek mednarodne trgovine z živo perutnino, prav tako pa lahko virus prenašajo divje ptice in ptice selivke, ki virus raznesejo na velike razdalje in s kontaminiranimi iztrebki okužijo domače race, purane in gosi.
Ptičja gripa je še posebej nevarna za perutnino, saj se v strnjenih jatah zelo hitro širi med njimi. Lahko se hitro razširi med kmetijami prek kontaminiranega kmetijskega orodja, mehanizacije, krme in obleke, predvsem pa obutve.
Ptičja gripa je bila pri nas pred leti dokazana pri prostoživečih divjih pticah (labodih, racah, čaplji). V reji perutnine ali gospodarskih objektih, kjer vzrejajo ali krmijo perutnino, se ni pojavila. V nekaterih drugih evropskih državah in po svetu pa se je pojavila tudi v teh objektih.
Če sumimo, da se lahko pojavi, ali pa je bolezen prisotna oziroma je dokazana v določenem gospodarskem objektu oziroma manjšem dvorišču ali jati v neposredni okolici, moramo pričeti izvajati za to določene higienske in preostale ukrepe. Ti morajo neprekinjeno potekati, izvajajo se predvsem pred izbruhom bolezni. Z njimi zagotovimo uspešno zaščito perutnine. Te ukrepe na večjih objektih izvajajo strokovnjaki in posebne ekipe, na domačijah, kjer imajo perutnino, pa lastniki sami. Ukrepe moramo izvajati, da bi preprečili vnos in prenos virusa. Ta je zelo občutljiv na delovanje razkužil in ga je mogoče hitro uničiti z visoko temperaturo in osuševanjem. Pred tem pa moramo opraviti temeljito mehansko čiščenje.
Vsa vozila, ki prihajajo na dvorišče, moramo predhodno očistiti in razkužiti. Vso opremo, orodja, ki se uporabljajo, moramo vsak dan čistiti in razkuževati. Hlevske objekte in dvorišča moramo pospraviti, saj tako preprečimo zadrževanje divjih ptic in glodalcev v okolici.
Za izvedbo dezinfekcije moramo imeti vsaj osnovno opremo: ročne škropilnice, prenosni visokotlačni aparat za čiščenje in razkuževanje, osebno zaščitno opremo, opremo za izvedbo dezinfekcijskih barier za vozila in ljudi. Kadar nekaterih objektov ali opreme ni mogoče temeljito razkužiti, jih moramo neškodljivo odstraniti. Uporabljene tekočine za razkuževanje moramo zbrati v posebni posodi in neškodljivo odstraniti. Količina porabljenega razkužila je odvisna od velikosti objekta, poroznosti in gradbenega materiala.
Posebej pomembno je, da poskrbimo za dezinfekcijo nastilja in gnoja. Lahko ga sežgemo, obdelamo s paro, zakopljemo, gnoj zložimo na kup, da ga termično obdelamo ali razkužimo z raztopino natrijevega hidroksida.
Vse osebe se morajo pred odhodom iz gospodarstva umiti in razkužiti. Osebno zaščitno opremo morajo oprati in razkužiti. Nujni sta razkužitev in pranje vseh vozil in transportnih sredstev.
Le dobro seznanjeni z znaki, nevarnostmi in načinom prenosa bolezni lahko učinkovito ukrepamo. Spoštovati moramo vsa navodila strokovnjakov in za to pooblaščenih oseb.