Raje dopovedati, naj ne pije, kot prepovedovati

“Slovenci smo do alkohola tolerantni in je lahko dostopen. Meja tveganega pitja je nižja od zavedanja večine. Cilj je ozaveščati, ne prepovedovati, spodbujati k opuščanju pitja in nuditi pomoč,” pravi Marjetka Zadnik Rostan, koordinatorka projekta Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola (SOPA) v koprskem NIJZ. Poteka kot pilotni evropski projekt na 18 območjih, izvaja ga 600 strokovnjakov. Konec prihodnjega leta bo ponudil novo strategijo.

Projekt temelji na ugotovitvi, da je lahko vsako pitje alkohola škodljivo, zato je nujno ozaveščanje na vseh ravneh. Alkoholizem je velik družbeni problem in Slovenija velja za mokro kulturo.

“Pri nas je gojenje trte tradicija. V Istri smo ponosni na trto in oljko,“ pravi koordinatorka projekta SOPA v koprski enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), diplomirana psihologinja Marjetka Zadnik Rostan in dodaja: “Če je v južni Evropi navada redno piti ob hrani, se v severni bolj opijajo; Slovenci pa počnemo oboje. Še vedno prevladuje tudi prepričanje, da je vino dobro za kri in prebavo.”

28 % moških med 25. in 34. letom se opija enkrat do trikrat na mesec

16 % žensk med 25. in 34. letom se opija enkrat do trikrat na mesec 2 smrti na dan v Sloveniji zakrivi alkohol

Več kot 600 sodelavcev preseja prebivalstvo

Projekt v Sloveniji na 18 območjih (dvanajstih v vzhodni in šestih v zahodni Sloveniji) izvaja pod okriljem NIJZ več kot 600 strokovnjakov s področja zdravstva, sociale, nevladnih organizacij, zaposlovanja, predstavnikov lokalnih skupnosti in policije.

Doslej so samo v koprski NIJZ anketirali, se pogovarjali, svetovali in nudili pomoč že več kot 1500 posameznikom. Koprski NIJZ koordinira izvedbo, projekt pa vodi konzorcij strokovnjakov koprskega zdravstvenega doma (v koprski in ankaranski občini) in koprskega Centra za socialno delo. “Sodelujejo zdravniki družinske medicine, medicine dela, prometa in športa, referenčne in patronažne sestre. Vsi so se za to delo posebej usposabljali. Tik pred izpeljavo je nova delavnica o zdravih odnosih, saj so slednji odvisni tudi od pitja posameznikov - v družini, službi, skupnosti,” meni Zadnik Rostanova. Dodajmo, da sodelujejo še predstavniki koprskega zavoda za zaposlovanje, Šentmara Koper, ZPM - centra dnevnih aktivnosti, Karitasa, Univerzitetne športne zveze Primorske, Društva za srce Sežana in Zveze paraplegikov Slovenije. Želijo pa si pritegniti še druga društva.

O projektu SOPA

Evropski projekt SOPA - Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola - zajema celotno Slovenijo. Poteka pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v 18 lokalnih okoljih po Sloveniji, na Primorskem na območju koprske in novogoriške NIJZ. Projekt traja od leta 2016, končal se bo leta 2021. V 80 odstotkih ga financira evropski socialni sklad ESS, v dvajset odstotkih slovensko ministrstvo za zdravje. Projekt je vreden šest milijonov evrov.

Kaj je kritična meja?

Izvajanje projekta zajema presejanje, svetovanje, individualne pogovore in spremljanje tveganega pitja alkohola. Človeka, ki pride po pomoč, sme strokovni delavec povprašati tudi po pivskih navadah. “Po uradnih podatkih polovica pivcev pije čezmerno, se pa morda tega ne zavedajo. Tudi v tem projektu so reakcije vprašanih različne,” omenja sogovornica. “Najpogosteje so presenečeni nad strokovno postavljeno mejo tveganja glede količine popitega alkohola na dan.”

Kakšna je ta meja za zdrave odrasle? Moški sme na dan popiti največ dve merici alkohola (pri vinu znaša ena merica en deciliter, pri žgani pijači je ena merica 0,3 decilitra, pri pivu pa je ena merica 2,5 decilitra), na teden ne več kot 14 meric in ob eni priložnosti ne več kot pet meric alkohola. Ženska na dan ne sme popiti več kot eno merico alkohola, na teden ne več kot sedem in ob eni priložnosti ne več kot tri.

Koliko spije Slovenec?

Povprečna poraba alkohola na prebivalca Slovenije v 2016 je znašala 74,1 litra piva, 41,2 litra vina in 1,8 litra žgane pijače.

“O pitju in alkoholu nasploh moramo začeti odkrito govoriti in problem bolj celostno obravnavati,” izpostavlja Zadnik Rostanova. “Gre za problem pri starejših in pri mlajših, in to izobraženih. Tudi pri mlajših karierno uspešnih ženskah. Alkohol je še vedno tabu ali vsaj neprijetna tema.”

Cilj: zmanjšati pitje

Osnovni cilj SOPA je zmanjšati čezmerno pitje alkohola pri odraslih Slovencih in preprečiti negativne posledice zaradi tveganega in škodljivega pitja. “To želimo doseči s pomočjo interdisciplinarnega pristopa pri odkrivanju tveganega in škodljivega pitja alkohola ter s podporo pri opuščanju pitja,” pravi sogovornica.

147.000.000 evrov stroškov za zdravljenje vsako leto v slovenskem zdravstvu povzroči alkohol

927 ljudi vsako leto pri nas umre zaradi alkohola

S projektom si prizadevajo pritegniti tudi sodelovanje medijev za poročanje in ozaveščanje o dogodkih v zvezi z alkoholom. “Prioriteta niso restriktivni ukrepi, temveč ozaveščanje vseh o tveganjih, ki jih skriva pitje alkohola na vseh ravneh,” poudarja Zadnik Rostanova.

Kako do ciljev?

SOPA nagovarja vse, odgovorne za skrb za zdravje - posameznike, organizacije in ustanove na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Omogoči jim izobraževanje, ki jih usposobi tudi za izdelavo primerne strategije obravnave oseb, ki tvegano ali škodljivo pijejo in za obravnavo alkoholne problematike v skupnosti. Predviden je razvoj postopkov individualne obravnave in njihov preizkus že v sklopu tega projekta.

Doseči skušajo tudi mlade, ljudi s posebnimi potrebami, posameznike s skupnimi interesi, osebe s slabšim socialno-ekonomskim statusom, brezposelne ... Za vse skupine ljudi in vse vrste obravnave bodo nastali protokoli obravnave tveganega in škodljivega pitja alkohola. “Hkrati bo projekt usmerjen v ustvarjanje mreže in v povezovanje med poklici na lokalni, regionalni in nacionalni ravni,” omenja koordinatorka.

V Sloveniji bo SOPA oblikovala sistemske ukrepe, saj bodo na vseh 18 območjih izvajanja projekta razvili sodobne načine obravnave problematike alkohola znotraj različnih poklicev in jih trajno vgradili v strokovno delo. Gre za področji zdravstva in socialnega varstva. Za izpeljavo bo poskrbelo zdravstveno ministrstvo. “To bo trajnostni izkupiček projekta in njegov prispevek h krepitvi ter ohranjanju zdravja,” ocenjuje sogovornica.

Narod pijancev

Da so ti ukrepi zares nujni, potrjujejo podatki o porabi alkohola. Slovenija je po količini popitega čistega alkohola na prebivalca na leto v vrhu držav na svetu in v Evropi. Prva je Belorusija (14,4 litra), sledijo Litva (12,9 litra), Grenada (11,9 litra), Češka (11,8 litra) in Francija (11,8 litra), Rusija (11,5 litra), Irska, Luksemburg in Slovaška (vse s 11,4 litra), Nemčija in Madžarska (11,3 litra), Portugalska (11 litrov), Poljska (10,9 litra), Slovenija (10,6 litra). Leta 2016 je svetovno povprečje znašalo 6,4 litra čistega alkohola na prebivalca na leto, evropsko pa 9,8 litra.

Skoraj polovica Slovencev pije čezmerno, a se tega ne zaveda. Vsak dan zaradi posledic, povezanih z alkoholom, umreta vsaj dva človeka. Tvegano in škodljivo pitje je povezano z več kot 200 različnimi boleznimi in poškodbami. Vsako leto zdravljenje posledic alkohola v slovenskem zdravstvu ustvari 147 milijonov evrov stroškov. Zaradi alkohola vsako leto umre 927 ljudi.

---