Predrzni galebi

Galebi poosebljajo spomine na počitnice, morje, zrak in svobodo, so pa lahko kdaj tudi nadležni. Vzrok so njihove prehranjevalne navade, ki so jih malce polenile - namesto v morju in ob njem si hrano raje iščejo v koših za odpadke, kontejnerjih in na smetiščih in tako postajajo nadležni.

 Foto: Silva Križman
Foto: Silva Križman

Eden letošnjih poletnih spominov bo za nekatere galeb, ki se ni bal niti velike gneče na plaži v Valdoltri. Bil je maskota plaže. Priletel je dopoldne, pristal na stopnicah, se razgledal in na hitro na tamkajšnji trati pobral drobtinice ter ostanke hrane, zvedavo opazoval kopalce in se mirno sprehajal med ljudmi. Pozoren je bil na hrano kopalcev iz torb ali iz bližnjega bifeja. Znal je pretentati vsakega, da je dobil košček zase - pice, salame, sendviča.

Sčasoma je postajal nasilen, predrzen in je samovoljno brskal med brisačami, torbami. Manjši predmeti - ključi avta, telefoni, igrače - niso bili več varni. Pogosto si slišal jok otroka, ko mu je odnesel igračko, žogico, celo sončna očala, nakit. Malce nevarneje je postalo, ko je napadalno kljunil po hrani v rokah majhnega dečka, ki ga je udarec s kljunom zabolel. Otrok je zajokal, očka je moral grobo nagnati vsiljivca.

Na spletu je omenjeno, da galebom ne gre zaupati. Vsaj sodeč po posnetku ne. Obstaja vrsta pričevanj o neljubih pripetljajih z galebi. Na otoku Cies v Galiciji se je galeb prefinjeno spravil na kamero para. Na ogled je posnetek ptičjega ropa.

Nenavadno je, da so galebi prišli v kraje, kjer jih doslej ni bilo. Rumenonogi galebi, najpogostejši v obmorskih krajih, so že dalj časa ptiči, vse pogosteje navzoči tudi v notranjosti države. Gre za sicer divjo ptico, ki živi prosto in divje, predvsem blizu morja in velikih vodnih površin. Zaradi prilagoditvenih sposobnosti se oddaljuje od svojega gnezdišča v iskanju hrane in vode. Najdemo ga, kjer se nabirajo smeti in gospodinjski odpadki, na ulicah in mestnih trgih, v bližini kmečkih gospodarstev, kmetijskih površin in ob morju.

V zadnjih desetletjih se je število rumenonogih galebov v Sredozemlju in pri nas povečalo. Občutno se je njihovo število povečalo po letu 1975 zaradi dostopnejše hrane na smetiščih in opustitve pobijanja ptic ter nabiranja njihovih jajc.

Pred več kot dvema desetletjema so gnezdili le v Sečoveljskih solinah, danes vse pogosteje gnezdijo na strehah poslopij in stavb v nekaterih slovenskih mestih in naseljih. Ker praktično nimajo naravnih sovražnikov in imajo ugodne pogoje za hranjenje, povzročajo zdravstvene, ekonomske, ekološke in druge probleme v okolju.

Galebi s svojo prisotnostjo poškodujejo stvari - pročelja stavb, kipe, avtomobile ... Največjo škodo povzročajo njihovi iztrebki, v katerih je veliko organskih in anorganskih kislin, organske spojine pa so dobra podlaga za rast in razvoj različnih škodljivih mikroorganizmov v tleh in zraku.

Veliko ljudi se pritožuje, da se galebi približujejo našim bivališčem, s svojim oglašanjem in hrupom motijo ljudi, predvsem v zgodnjih jutranjih urah.

Iz literature so znani tudi fizični napadi na ljudi in živali. Ni malo pripomb tudi v mestih, kot so naša obalna mesta, kjer vse več prebivalcev občuti motečo prisotnost teh in drugih ptic, ki so postale urbane.

Rumenonogi galeb je v Sloveniji z zakonom zavarovana vrsta. Zaščiten je tudi povsod drugod po Evropi, razen na Gibraltarju, kjer jih še lahko streljajo. Slovenski galebi so tudi bolj miroljubni od angleških, škotskih in italijanskih.

Na Obali je doslej znan le en sam napad mladega galeba na človeka, in sicer v Kopru, navajajo strokovnjaki. Upam, da je bil ta manjši incident na plaži, ki sem ga opisal, drugi takšen primer in jih ni bilo letos poleti še več.

Legendarni galeb plažo v Valdotri še vedno redno obiskuje, saj se nekateri ljudje ob lepem vremenu še vedno radi kopajo. So pa poslej kopalci, ponavadi gre za stalne obiskovalce, bolj previdni pri vsem, kar je povezano s hrano.


Najbolj brano