O novem koronavirusu še vedno precej neznank

Novi koronavirus, ki mu je tako rekoč uspelo ustaviti svet, poznamo že nekaj mesecev, a neznank o virusu in bolezni covid-19 ostaja precej. Kot pravi infektolog Janez Tomažič, tako na primer še vedno ni popolnoma jasno, kdo je resnično ogrožen, znani pa so nekateri dejavniki za hud potek koronavirusne bolezni.

 Foto: pixabay.com
Foto: pixabay.com

LJUBLJANA > Dozdajšnje izkušnje kažejo, da so tako za okužbo kot za hujši potek bolezni dovzetni starejši, moški in bolniki s komorbidnimi stanji, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, bolezni pljuč, tudi debelost. Potek bolezni je odvisen tudi od genetske predispozicije in količine virusa, ki ji je bila oseba izpostavljena, je predstojnik katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo ljubljanske medicinske fakultete Janez Tomažič pojasnil v spletnem predavanju, ki sta ga pripravila Srebrna katedra in Študentska organizacija ljubljanske pravne fakultete.

Pri petih odstotkih bolnikov je potek bolezni kritičen, preživeli pa se predvidoma pozdravijo v treh do šestih tednih. Med dvema in štirimi tedni traja okrevanje pri 15 odstotkih bolnikov s hudim potekom bolezni, pri večini, 80 odstotkih bolnikov pa bolezen poteka blago. Ti se pozdravijo v dveh tednih.

Zdravstveno stanje pri bolniku z na videz blago potekajočo boleznijo se lahko hitro spremeni v kritični potek

Ob tem je Tomažič opozoril na tiho hipoksemijo, ko se lahko zdravstveno stanje pri bolniku z na videz blago potekajočo boleznijo hitro spremeni v kritični potek, ko je potrebna urgentna hospitalizacija. “Tudi do 10 dni in več lahko dokaj normalno funkcionira in rahlo hitrejšega in globljega dihanja ne opazi niti sam niti svojci, nato pa takoj potrebuje priklop na umetna pljuča,” je pojasnil. Takega stanja je bilo sicer pri slovenskih bolnikih precej manj kot v sosednji Italiji.

Glavna tarča virusa so sicer pljuča, a prizadene tudi druge organe, a še ni popolnoma jasno, kako in kakšne so posledice. Prav tako ni znano, zakaj bolezen poteka huje pri starejših, ali imunski odzivi prispevajo k razvoju bolezni in ali je oseba, ki je prebolela covid-19, zaščitna pred ponovno boleznijo.

Ocene glede smrtnosti so si zelo različne, pogosto pretirane, je še dejal Tomažič. S starostjo je stopnja smrtnosti izrazito poveča, večja je tudi ob prisotnih komorbidnostih. Po Tomažičevih navedbah je smrtnost verjetno nižja od dveh odstotkov, morda celo od odstotka in pol.

Oseba je kužna pred pojavom simptomov

Poudaril je, da je oseba kužna pred pojavom simptomov. “Res je, da take osebe ne kašljajo, kihajo ali smrkajo in zato okužbo širijo v manjši meri kot simptomatske osebe, pri tesnih stikih, recimo v partnerskem odnosu, pa so tudi taki prenosi zelo pomembni,” je opomnil.

Pojasnil je tudi pozitivne rezultate brisov pri osebah, pri katerih je bilo testiranje pred tem že negativno. V tem primeru so po njegovih navedba na sluznici še prisotni ostanki dednega materiala, a to ne pomeni, da virus še živi in je oseba kužna.

Pričakuje, da bomo pred cepivom dobili zdravilo

Po njegovih ocenah bomo pred cepivom dobili zdravilo, za zdaj imajo namreč le malo podatkov o imunskih odzivih pri covidu-19. “Dokler ne poznamo naravne imunosti, ne moremo biti čisto prepričani, ali delamo prava cepiva,” je pojasnil. Kot pravi Tomažič, ki dela tudi na ljubljanski infekcijski kliniki, je kandidatnih cepiv ogromno, a težava je zagotoviti njihovo učinkovitost in varnost ter klinične preiskave na velikem številu oseb.

Ob nalezljivih boleznih, ki “udarijo”, kot je covid-19 in s tem požanjejo veliko zanimanje javnosti, je Tomažič izpostavil še vidik varovanja bolnikovih osebnih podatkov. Opomnil je, da so zdravstveni delavci in drugi sodelavci zavezani k poklicni molčečnosti, k čemur jih zavezuje tudi etični kodeks.


Najbolj brano