NIJZ: S cepljenjem zaščitimo sebe in okolico

V evropskem in svetovnem tednu cepljenja, ki poteka od danes do konca meseca, strokovnjaki opozarjajo, da lahko prav vsak prispeva k zaščiti pred nalezljivimi boleznimi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da je cepljenje eden od najbolj učinkovitih javnozdravstvenih ukrepov za zmanjšanje bremena nalezljivih bolezni.

Cepljenje je še vedno eden od najbolj učinkovitih ukrepov proti 
nalezljivim boleznim. Foto: Leo Caharija
Cepljenje je še vedno eden od najbolj učinkovitih ukrepov proti nalezljivim boleznim. Foto: Leo Caharija

LJUBLJANA > Cepljenje je, kot navajajo na NIJZ, rešilo več življenj kot kateri koli drugi zdravstveni ukrep. Njegov najpomembnejši cilj je učinkovita zaščita posameznika pred boleznijo. S cepljenjem se zavarujemo pred mnogimi, pogosto zelo nevarnimi boleznimi, med katerimi je veliko takšnih, za katere ni zdravila ali pa zdravljenje zaradi odpornosti bakterij na zdravila ni več uspešno.

Učinkovit nacionalni program

Pred nalezljivimi boleznimi pa cepiva ne ščitijo le posameznika, temveč celotno družbo. Dovolj velik delež cepljenih lahko prepreči prenos in širjenje nalezljive bolezni, ščiti tudi najbolj ranljive, vključno z dojenčki.

Svetovna zdravstvena organizacija je v letošnjem letu dvom v cepljenje razglasila kot eno največjih groženj javnemu zdravju.

“Letos se evropski teden cepljenja osredotoča na vlogo posameznikov, ki s cepljenjem prispevajo k varovanju življenj,” v svoji poslanici med drugim poudarja predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji dr. Aiga Rurane.

Na ministrstvu za zdravje prav z namenom oblikovanja ukrepov in aktivnosti za povečanje deleža cepljenih v Sloveniji deluje posebna delovna skupina. Po besedah generalne direktorice direktorata za javno zdravje Mojce Gobec je nujno povrniti zaupanje v stroko, zdravnike in celoten zdravstveni sistem, ki je zagotovo eden boljših v Evropi.

Relativno visoka precepljenost

V Sloveniji je precepljenost za bolezni, proti katerim je cepljenje obvezno, relativno visoka, desetletja je bila celo med najvišjimi v Evropi. Dr. Marta Grgič Vitek z NIJZ pravi: “Zato se pri nas nekatere bolezni, kot so davica, otroška paraliza, rdečke ne pojavljajo več, nekatere bolezni kot na primer ošpice in mumps, pa se pojavljajo le posamično kot vneseni primeri iz drugih držav, kjer je precepljenost nižja. Pomembno je, da vzdržujemo čim višjo precepljenost, da ne bi prišlo ponovno do izbruhov bolezni, ki smo jih že skoraj pozabili.”

Številnih nalezljivih bolezni zaradi dobrega programa cepljenja pri nas ni več, kar pa ne pomeni, da ne predstavljajo grožnje. “Alarmanten porast ošpic po vsem svetu in predvsem v bližnjih državah, kot sta Francija in Srbija, je resen opomnik, kako pomembno je vzdrževati raven precepljenosti, ki zagotavlja kolektivno zaščito. Hkrati je tudi resno opozorilo, da lahko bolezni, ki se več let niso pojavljale, vnovič izbruhnejo tudi v razvitih državah in zahtevajo smrtne žrtve,” pravi Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicef Slovenija.

Poleg obveznih cepljenj imamo v Sloveniji cepljenja, ki so zgolj priporočljiva in niso obvezna. Eno izmed takih je tudi cepljenje proti gripi. Pri preprečevanju širjenja gripe igra ključno vlogo zaščita zdravstvenih delavcev, med drugim prav s cepljenjem. K ozaveščanju o prednostih cepljenja stremijo tudi študentje medicine, člani projektov, kot sta Imuno in Vakcinet.

V državah z visokimi in srednjimi dohodki kljub dokazanim koristim cepljenja narašča število necepljenih otrok. SZO je v letošnjem letu dvom v cepljenje razglasila kot eno največjih groženj javnemu zdravju, zato je še posebej pomembno, da pri iskanju informacij o cepljenju sledimo z dokazi podprtim informacijam. “Razloge za nezaupanje v cepljenje je treba obravnavati resno in pozorno. Ključna je neutrudna, temeljita in strokovna razprava o napačnih informacijah, ki dandanes zaradi svetovnega spleta in drugih oblik enostavnega širjenja informacij izjemno hitro krožijo med nami. Slednje lahko izkoristimo v prid zagovorništvu cepljenja ter omogočimo enostaven in hiter dostop do preverjenih dejstev,” pa navaja Vid Čeplak Mencin, vodja projekta Imuno.


Najbolj brano