Nevarni so sol, stres in lenobnost

Bolezni srca in ožilja, ki so posledica nezdravljenega povišanega krvnega tlaka in povečanih vrednosti holesterola, so že desetletja najpogostejši vzrok za prezgodnjo smrt. Oboleli pogosto dolgo ne ve za povišan krvni tlak. K nastanku pripomorejo nezdrava hrana z veliko soli, premalo gibanja, kajenje, alkohol, pa tudi kronični stres in stiske.

Poleg nasveta o rednih zdravniških kontrolah in rednem merjenju krvnega tlaka doma, zdravniki izpostavljajo zdrav način življenja s čim manj soli v hrani. Zato naj nihče svoje hrane za mizo ne bi dodatno solil.

Nevarnosti hipertenzije

Svetovni dan hipertenzije, ki ga vsako leto obeležimo 17. maja, skuša okrepiti zavedanja o nevarnostih visokega krvnega tlaka.

Škodljiva stres in stiske

Zdravniki ugotavljajo, da je kronični stres povezan s pojavom povišanega krvnega tlaka. Med karanteno so se iz različnih vzrokov mnogih ljudje soočili tudi s hudimi psihičnimi stiskami. Zdravnica Jana Brguljan Hitij opozarja: “Psihične stiske imajo velik vpliv na povišan krvni tlak. Če imajo ljudje veliko težav, se zgodi, da se jim vrednosti dvignejo in da krvni tlak ’iztiri’. Pri obravnavi povišanih vrednosti je psihično stanje posameznika ena od stvari, na katero moramo pri diagnostiki pomisliti. Zato navedba, da se je komu 'dvignil pritisk' ob neprijetnem stresnem dogodku, ni naključje.”

Zdravnike in vse, ki se posvečajo področju arterijske hipertenzije, zdravljenju povišanega krvnega tlaka, skrbi, s kakšnimi težavami vse, ki so posledica te resne kronične bolezni, se bodo v prihodnje soočali njihovi bolniki. Doc. dr. Jana Brguljan Hitij, predstojnica kliničnega oddelka za hipertenzijo v ljubljanskem kliničnem centru in predsednica Združenja za arterijsko hipertenzijo, poudarja: “Podatki in analize potrjujejo, da so bolezni srca in ožilja, ki so posledica nezdravljenega povišanega krvnega tlaka in povečanih vrednosti holesterola, v razvitem svetu že desetletja najpogostejši vzrok za umrljivost odraslih.”

Jana Brguljan Hitij

V Sloveniji ima po ocenah stroke težave s povišanim tlakom 40 odstotkov odrasle populacije. V starosti se ta odstotek še poveča in zrase na 70 odstotkov. V Sloveniji je približno 70.000 bolnikov, ki so kot posledico zvišanega tlaka že doživeli možgansko kap. Ta vsako leto prizadene 4400 novih obolelih, ob tem jih približno polovica umre.

“Zvišan krvni tlak je tudi eden od vzrokov za akutni koronarni sindrom, ki ga pri nas vsako leto doživi vsaj 5000 oseb. Posledica je pogosto tudi poškodba ledvic, zato je v mnogih primerih nato nujna dializa ali celo presaditev ledvice,” omenja zdravnica.

Zdravniki in lekarniški farmacevti svetujejo vsem redno vsakdanje merjenje krvnega tlaka doma. Še zlasti pa je to merjenje nujno za ljudi s povišanim krvnim tlakom.

Ukrepajmo že sami

Krvni tlak je mogoče obrzdati s primerno zdravo prehrano. Strokovnjaki opozarjajo na škodljive učinke soli in pretirane uporabe, ki je ob alkoholu eden poglavitnih krivcev za povišan krvni tlak.

Zato tudi pri preprečevanju nastanka hipertenzije glede prehrane velja nasvet o veliki vsebnosti zelenjave in sadja, vlaknin, beljakovin rastlinskega izvora, mlečnih izdelkov z malo maščob in omejeni uporabi nenasičenih maščob. Nasvet izpostavlja še primerno telesno težo. Vsak odvečni kilogram, ki ga izgubimo, pomaga zniževati tudi povišan krvni tlak. “Za zdravljenje hipertenzije je posebej priporočena redna aerobna vadba. Pomembno je, da ne kadite, saj je kajenje dokazano velik dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni,” opozarja nacionalna koordinatorica Farmacevtske skrbi pri hipertenziji v sklopu Lekarniške zbornice Slovenije mag. Ivanka Brus.

Ivanka Brus

Kako tlak izmeriti?

Ob Svetovnem dnevu hipertenzije so doslej v lekarnah farmacevti brezplačno merili krvni tlak in ljudem svetovali, vendar pa letos zaradi omejitvenih ukrepov zaradi epidemije tega ne bo. Zato Brusova vsem svetuje redno merjenje krvnega tlaka doma. “Normalne vrednosti sistoličnega krvnega tlaka so pod 135 mm Hg in diastoličnega pod 85 mm Hg,” navaja farmacevtka.

Kako si pravilno izmeriti krvni tlak? Pol ure pred merjenjem človek ne sme ne jesti ne piti in tudi kaditi ne. Pred meritvijo naj si pripravi papir in svinčnik, saj je meritev treba zapisati. Pet minut prej naj počiva, med merjenjem naj ne govori. Sedi naj na stolu, noge ne smejo biti prekrižane. Manšeto merilnika je treba namestite na ustrezno mesto. Nameščena naj bo tako, da je pod njo za prst prostora, med merjenjem pa naj bo v višini srca. Prav zato je treba roko nasloniti na mizo. Krvni tlak je treba izmeriti dvakrat zapored, vmes naj bo ena minuta presledka, še posebej, če so izmerjene vrednosti povišane. Po vsaki meritvi je treba zapisati vrednost sistoličnega in diastoličnega tlaka ter srčnega tlaka, datum in čas meritve ter morebitne posebnosti.

---