Koronavirus in urbani škodljivci
Kakšna je zveza med razsajanjem koronavirusa in urbanimi škodljivci - glodalci? Na videz je ni, a res samo na videz.
Foto: Pixabay
Gre namreč za doslednost pri izvajanju nekaterih ukrepov. In prav nanje lahko zdaj, ko neznani koronavirus razsaja po svetu in tudi pri nas, mimogrede pozabimo. Že zato, ker smo toliko bolj obremenjeni s to grožnjo, ki bi se ji radi izognili.
Gre za ukrepe, ki so morda na videz nepomembni, pa vendar so s širšega vidika enako pomembni kot vsi drugi ukrepi, ki morajo biti del našega vsakdanjega življenja.
Živimo v času, ko nastajajo nekontroliran in obsežen razvoj urbanih naselij, neodgovorno odlaganje in metanje odpadkov, ko so povezave vse bolj hitre in se ustvarjajo nove transportne poti, ob tem pa nas pestijo še klimatske spremembe. Nesporno so vse posledica našega ravnanja in nas vedno bolj izpostavljajo različnim dejavnikom, ki imajo za posledico celo pojav posameznih nevarnih bolezni ter nadlog.
Kot vse kaže, bo ena izmed posledic razmaha okužbe s koronavirusom med drugim tudi sprememba posameznih navad ljudi - bolj se bodo zadrževali doma, manj se bodo odpravljali na javne kraje in zlasti v zaprte javne prostore ter s tem v velike trgovske centre. Lahko se zgodi, da bo poleg omejevanja prireditev nujno še nasploh omejevanje gibanja in drugih javnih dogodkov.
Na neki način se počasi že zdaj središče dogajanja vse bolj pomika v domače prostore, s tem pa nastaja tudi več odpadkov, zavrženih ostankov hrane, bioloških odpadkov ... Na ta način posredno ustvarjamo ugodne pogoje za razvoj glodalcev in drugih škodljivcev v naši bližnji okolici.
O posameznih vrstah najpomembnejših škodljivcev smo doslej že veliko poročali. Natančno smo opisali tudi načine boja zoper njih. Sproti skušamo bralce obveščati tudi o novostih na tem področju in o aktualnih problemih v našem ožjem okolju. Nesporna pa je ob tem ugotovitev, da ustvarjamo ljudje ugodne pogoje za življenje škodljivcev, za njihovo bivanje in prehrano. Njihova prisotnost v naši bližini je lahko zelo moteča, včasih nas tudi ogroža, povzroča vrsto težav in nevšečnosti.
Prisotnost glodalcev v naših bivališčih ali proizvodnih objektih je velik problem. Glodalci v naši okolici in še posebej v povečanem številu, predstavljajo poleg zdravstvene grožnje tudi estetski, higienski in kulturni problem. Vemo, da glodalci ne sodijo v bližino človeških bivališč, v trgovine, skladišča in druge objekte širšega družbenega pomena.
Deratizacija je kompleksen, celovit postopek, ki združuje preventivne in ofenzivne ukrepe za uničevanje glodalcev. Preventivne ukrepe izvajamo pred pojavom glodalcev, kar je vedno lažje, cenejše, kratkotrajnejše in boljše. Preventivne ukrepe izvajamo za to, da ohranimo število glodalcev na biološkem minimumu - torej na številu, ki je še sprejemljivo za naše okolje, našo stopnjo kultiviranosti, standarda in drugih norm. Te ukrepe stalno izvajamo, po določenem programu in pod strokovnim nadzorom.
Ofenzivne ukrepe izvajamo praviloma občasno, po pojavu večjega števila glodalcev ali če je to z vidka epidemiološke situacije potrebno. Te ukrepe izvajajo strokovnjaki oziroma pooblaščene strokovne organizacije. Ukrepi se izvajajo po različnih postopkih in na način, ki ga imenujemo deratizacija.
Na vse to ne smemo pozabiti, kadar so razmere manj običajne, kakršne so tudi zdaj, ko nasa ogroža koronavirus.