Imunski sistem lahko napade prebavila

Ko se pojavi kronična vnetna črevesna bolezen, je za zdravljenje ključna čim prejšnja diagnoza, saj je bolezen nujno treba zdraviti z zdravili. Hkrati ji je treba prilagoditi način življenja. Gre za imunsko pogojeno bolezen, ki ni povsem ozdravljiva. Stroka jo vse bolj povezuje tudi s stresom - sprožilcem bolezni.

Kronična vnetna črevesna bolezen je imunsko pogojena bolezen, 
jo pa vse bolj stroka povezuje tudi s hudim kroničnim stresom.
Kronična vnetna črevesna bolezen je imunsko pogojena bolezen, jo pa vse bolj stroka povezuje tudi s hudim kroničnim stresom.  

Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) postaja vse pogostejša bolezen sodobnega časa, zato zdravniki ne zanikajo možnosti, da je lahko njen sprožilec kronični stres. Gre za bolnike s Crohnovo boleznijo in tiste z ulceroznim kolitisom.

KVČB je imunsko pogojena bolezen, ki povzroča vnetje črevesja ali celotne prebavne cevi. Ker je to kronična bolezen, ni povsem ozdravljiva in zahteva poleg zdravniškega nadzora tudi poseben način prehrane. Za bolezen so značilni zagoni vnetja in različno dolga obdobja umiritve (remisije), v katerih posameznik nima težav. Kljub razvoju medicinske znanosti povsem natančnega vzroka za nastanek KVČB še niso uspeli odkriti in tudi zdravil, ki bi jo ozdravile, ne.

Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis

Crohnova bolezen je avtoimunska bolezen - imunski sistem napada prebavni trakt in povzroča kronično vnetje. Prizadene lahko kateri koli del prebavil, od ust do zadnjične odprtine, vnetje lahko zajame vse plasti črevesne stene. Vnetje je prekinjeno, z vmesnimi otočki zdravega tkiva. Obseg površinskih erozij se počasi veča, poglablja in nastajajo razjede, kar lahko privede do obstrukcije črevesja. Kadar ulkusi predrejo črevesno steno, črevesne bakterije okužijo bližnje organe, kar se lahko konča s smrtjo. Pri ulceroznem kolitisu pa gre za pretirani odziv lastnega imunskega sistema, ki povzroči poškodbo tkiva in vnetje v debelem črevesu, omejeno na sluznico ter podsluznico. Vname se celo črevo, to povzroča hude bolečine in izčrpava. Pravega vzroka še ne poznajo, tudi zdravila ne, lahko pa z njimi bolezen umirijo.

Čim prej do diagnoze

Da bi ljudi opozorili na to zahtevno bolezen, ki se lahko pojavi iznenada in zanjo oboleli sprva ne ve, čeprav ima težave, zdravstveni delavci pripravljajo predavanja za ozaveščanje. Med dokaj značilnimi znaki bolezni so krči v črevesju, napenjanje, napet trebuh, diareja, sluz in lahko tudi kri v blatu (še zlasti po močno začinjeni, težki in pekoči hrani), nekoliko povišana telesna temperatura, utrujenost, glavobol, lahko se pojavijo tudi vnetja sklepov.

Za uspešno obvladovanje bolezni je ključno njeno dovolj zgodnje odkrivanje in zdravljenje. V njem morata sodelovati zdravnik in bolnik.

7500

bolnikov v Sloveniji ima kronično vnetno črevesno bolezen

2,2

milijona je teh bolnikov v Evropi

Tudi pri KVČB so ob zdravilih, ki bolezen blažijo, pomembne tako imenovane podporne terapije, hkrati pa tudi prilagajanje življenjskega sloga. Oboleli s KVČB se z različnimi težavami srečujejo že ob pojavu prvih simptomov. Obdobje do postavitve končne diagnoze in začetka ustreznega zdravljenja je izjemno negotovo, stresno in psihično ter fizično naporno. Zato je pomembno, da družinski zdravniki čim hitreje prepoznajo bolezen in pacienta napotijo k specialistu gastroenterologu, ki po kolonoskopiji vodi zdravljenje.

Sodobno zdravljenje je prilagojeno vsakemu bolniku posebej. Zdravljenje prilagajajo potrebam bolnika in stanju bolezni. Lečeči zdravnik mora imeti nadzor nad potekom bolezni, pojavljanjem komplikacij, učinkovanjem zdravil in pojavljanjem njihovih stranskih učinkov.

Kaj vpliva na bolezen?

KVČB se najpogosteje pojavi med 15. in 35. letom starosti, vendar to ni pravilo. Pojavnost narašča tudi pri otrocih in mladostnikih. Obolenje se lahko pojavi pri kateri koli starosti. Vse bolj pa to bolezen povezujejo tudi s kronično izpostavljenostjo hudemu stresu. Nekateri zdravniki jo povezujejo še z drugimi psihičnimi stanji, ki sodijo v sklop zelo zdravju ogrožujočih, s katerimi se je prisiljen posameznik soočiti neželeno in nepričakovano.

Po strokovni oceni s KVČB živi pet milijonov ljudi po svetu. Teh bolnikov je v Evropi 2,2 milijona, v Sloveniji približno 7500.

Oboleli za KVČB mora nujno stanju bolezni prilagajati življenjski slog. Ob izogibanju stresu ne sme jesti težke hrane, opustiti mora močne začimbe ( zlasti pekoče), včasih izločiti tudi mleko in mlečne izdelke. Bolnik mora biti pozoren na okoliščine in použito hrano, ki sta sprožila zagon bolezni.

Bolniki imajo društvo

Slovensko Društvu za Kronično vnetno črevesno bolezen je ob svetovnem dnevu te bolezni pripravilo osvetlitev ljubljanskega Mesarskega mostu z vijolično barvo, ki je bila razpoznavni znak letošnje kampanje ozaveščanja. Slovenija se je pridružila 40 državam v kampanji.

Društva deluje od leta 2004 in šteje skoraj 1600 članov, organiziranih v enajstih sekcijah po vsej Sloveniji. Društvo ima status invalidske organizacije in je član Evropske zveze društev za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis (EFCCA). Informacije objavlja na spletnem naslovu www.kvcb.si.


Najbolj brano