Gripa in dezinfekcija

Z dezinfekcijo uničujemo žive mikroorganizme in tako zmanjšujemo njihovo število na še sprejemljivo raven, ki pomaga ohranjati zdravje. Pomembna je tudi v sezonah kroženja virusov gripe.

Fotografija je simbolična. Foto: Ed Gregory
Fotografija je simbolična. Foto: Ed Gregory

Zgodovinski viri poročajo o postopkih dezinfekcije že v časih starega Egipta, Perzije, starih Grkov. Obdobje bolj resnih oblik teh postopkov pa se prične po odkritju mikroskopa. Zanj je zaslužen Leeuwehoek (1676-1732), ki je dokazal prisotnost mikroorganizmov. Kasneje Lister (1827-1912) uvede antisepso in dokaže vzročno povezavo med okužbo ran in bakterijami. Med leti 1822 in 1895 Pasteur odkrije, da so bakterije občutljive na toploto in jih je mogoče z njo tudi uničiti. Tako je postavil temelje sterilizacije - pasterizacije). Koch (1843-1910) pa je na podlagi raziskav postavil temelje dezinfekcije.

Odvisno od dela, ki ga opravljamo, lahko govorimo o dezinfekciji: rok, pribora, instrumentov, površin, prostorov in okolice, zraka, tekočin, živil, hrane in drugo. Kadar ne izvajamo postopkov dezinfekcije, lahko pride do nezaželenih in škodljivih učinkov delovanja škodljivih mikroorganizmov. Ti so: pokvarjena hrana, živilski izdelki, nevarno obolevanje ljudi in živali, kar lahko povzroči tudi smrt. Oblike okužbe so: zastrupitve s hrano, bolnišnične infekcije, druge oblike nalezljivih bolezni. Najpogostejše vrste so: glivice, bakterije, virusi, prioni. Ti mikroorganizmi so različni, skušamo jih odstraniti z različnimi oblikami dezinsekcije. Zato je zelo pomembno dobro poznavanje njihovih bioloških lastnosti, tudi njihovih slabosti in kritičnih točk.

Z dezinfekcijo na različne načine uspešno uničujemo oziroma ubijamo za človeka škodljive mikroorganizme. Snovi uporabljamo za dezinfekcijo površin, posode, pitne vode, rok. Kemični dezinficienti so klorni preparati, jodove spojine, ozon, fenolni preparati, glutardehidi, aldehidi, formaldehidni preparati, kvartarne amonijeve baze, alkoholi, kisline, lugi. K boljši dezinfekciji pripomorejo tudi postopki odstranjevanja mikroorganizmov z mehaničnim čiščenjem in pranjem. Zato oba postopka izvajamo hkrati, pri pranju pa uporabljamo še kemično snov, najpogosteje milo in detergent.

Pred vsako dezinfekcijo moramo nujno pred tem očistiti in oprati površine, ki jih bomo dezinficirali. Tako odstranimo grobo nesnago, delno tudi nekaj mikroorganizmov, hkrati odstranimo še različne organske snovi, ki bi lahko oslabile ali nevtralizirale delovanje dezinfekcijskega sredstva. Vse to zelo pripomore k boljšemu uspehu same dezinfekcije. Kadar bi prisotnost zelo patogenih mikroorganizmov na določenih površinah lahko ogrozila zdravje izvajalcev čiščenja, moramo opraviti predhodno dezinfekcijo, nato očistiti površine na grobo in šele vnovič opraviti dezinfekcijo.

Dezinfekcijska sredstva ne delujejo takoj in trenutno, zato moramo delovati nekaj časa - nekaj minut do pol ure, odvisno od kužnine in uporabljenega pripravka. Na nekatere mikroorganizme dezinfekcijska sredstva delujejo dobro in hitro, na druge slabše in počasi. Nasploh slabše delujejo na glivice, gram negativne bakterije, spore, viruse in prione. Zato moramo izbrati ustrezno sredstvo v primerni koncentraciji. Način izbire je odvisen od stopnje in vrste onesnaženja, prisotnosti kužnine, posebej pomembnih mikroorganizmov, vrste predmeta ali površine, ki jo moramo dezinficirati.

Dezinfekcijo, posebej kemično, izvajamo, ko je to res potrebno, ko ne škoduje okolici in je strokovno upravičena. Tudi zdaj smo v obdobju, ko posvečajmo veliko pozornost dezinfekciji rok in zaščiti dihal. Higiensko dezinfekcijo rok izvedemo po opravljenem delu, pri katerem obstaja nevarnost infekcije, tako da na roke nanesemo antiseptik in jih drgnemo približno 30 sekund, da zajamemo celotno površino tok. S takšno dezinfekcijo občutno zmanjšamo število mikroorganizmov, kar je pomembno v sezoni gripe in viroz. Dihala zaščitimo z ustrezno masko, ki preprečuje neposredni prenos po zraku.