Zlata barva ter pohištvo in dodatki iz medenine se vračajo

“Kot bi se veliki, ležeči listi lilij oddaljevali, se približevali, lebdeli in se združevali, medtem ko plavajo na vodni gladini ribnika. Tako lahko te male mizice, ki sem jih poimenoval Nimfe, lebdijo v prostoru, same, v paru ali v množini in ustvarjajo elegantne kombinacije. Povsem uporabne v svoji osnovni funkcionalnosti, obenem pa zelo dekorativne; lahkotne se bleščijo na soncu, v svoji naturalistični podobi in neujemljivi svobodi,” je o svojih zlatih kavnih mizicah poetično zapisal njihov avtor Alessandro Mendini.

Medenina in patina. Lesketajoči se odsevi. Plešoči žarki sonca, ki so prisotni, a se ne pustijo ujeti. Bila so obdobja, ko sta bili medenina in pozlata pomemben del arhitekture, interierja in seveda umetnosti. Ko pomislite na zlato, pomislite na Gustava Klimta. Zlati sijaj je bil eden izmed zaščitnih znakov secesije, ki jo zgodovina umetnosti slavi kot enega najbolj izvirnih slogov. Gibanje mladih slikarjev in arhitektov se je zoperstavilo posnemanju historičnih slogov in ustvarilo svojega. A saj to že veste.

In gotovo ste že kdaj občudovali eno najbolj znamenitih dunajskih secesijskih stavb - belo zgradbo, katere pročelje je posuto z zlatim listjem, na njeni strehi pa sije zlata krona. In moto gibanja, izpisan nad vhodom: Vsaki generaciji svojo umetnost, vsaki umetnosti svojo svobodo. Zgradili so jo leta 1898 po načrtih moravskega arhitekta Josepha Marie Olbricha in povsem ustreza pojmu celostne umetnine, ki so mu bili zavezani.

Ko pomislite na zlato, pomislite na Gustava Klimta. Zlati sijaj je bil eden izmed zaščitnih znakov secesije, ki jo zgodovina umetnosti slavi kot enega najbolj izvirnih slogov.

Poklon jakobovcu

Nazadnje so zlata barva, še bolj pa pohištvo in dodatki iz medenine močno zaznamovali tudi sicer zelo svetlečo dobo osemdesetih let prejšnjega stoletja. Skoraj ni bilo kavarne, ki se ne bi ponašala vsaj z dodatki, če ne že s celotno opremo iz tega materiala. Včasih bolj včasih manj skladno z drugimi elementi nas je spremljala ob vsakdanjih kavicah.

Tako kot umetniki s preloma prejšnjega stoletja tudi brata Campana rada poustvarjata naravne oblike. Za svojo letošnjo kolekcijo svetilk in vaz sta izbrala eksotični sadež, ki ga po svetu poznajo kot jackfruit, pri nas pa mu pravimo jakobovec. Velik in slasten, z okusom, ki spominja malo na ananas in malo na banane. No, pa da ne bomo zašli v kulinariko. Sadež ju je preprosto navdušil s svojo podobo in sta ga preoblikovala v nekaj trdnega, trajnega in seveda lepega. Medenina v lističih, v eni od različic pa je podstavek narejen iz rožnega lesa.

Paolo Rizzatto je svoj naslanjač, ki je poklon klasičnemu Chesterfieldu, naslonil na medeninaste noge, debelo naslonjalo pa oblekel v retro usnje. Proporci, ki navdušijo. S kolekcijo Zuan pa se je poklonil dvema tradicijama - brezčasnim kitajskim omaram in angleškim predalnikom iz osemnajstega stoletja. In spet - medenina. Kot lajtmotiv cele kolekcije, pobratena z lesom in marmorjem. Elegantne, vitke, klasične in sodobne obenem. Omare, ki so kot prave male umetnine in terjajo posebno mesto v prostoru, da lahko zaživijo s svojimi predali, ki lahko skrivajo marsikaj. Človek se ob njih nehote spomni na čudovit film Kabinet čudes.

Na etažer Olala Richarda Huttena pa definitivno sodijo enobarvni piškoti. Beli španski vetrci ali pa taki čisto temni, z veliko čokolade, da se potopijo v svoj zlati odsev. Ogledalce v obliki pahljače sta za Ghidini 1961 oblikovala Setsu & Shinobu Ito. Pahljača, ki v japonski tradiciji ni namenjena le pahljanju, temveč tudi vzpostavljanju diskretne pregrade med dvema človekoma, tukaj dobiva funkcijo odseva - vidim te, vidiš me, je njeno sporočilo.

Medenina v pravih rokah

Na bolj pragmatični in ne tako poetični strani medenine so police in miza, ki jih je oblikoval Stefano Giovannoni. Kolekcija Frame - Okvir, dejansko zlato uokvirja, karkoli pač vanjo oziroma nanjo postavimo. Minimalistična, kompaktna in močna.

In na koncu še priznanje: bili so časi, ko absolutno nisem marala medenine. Pravzaprav ničesar, kar se je v ambientu lesketalo in po mojem občutku pretirano svetilo. A ta odpor je bil prejkone povezan z dejstvom, da je šlo za slab dizajn. Medenina v pravih rokah je čisto nekaj drugega.


Najbolj brano