Samooskrba z lastnega vrta

Danes v Soboti Primorskih novic začenjamo z akcijo, o kateri boste brali vse do pozne jeseni. Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu.

Jana Žveplan (levo) in Patricija Pirnat iz KZ Agraria  z dobršnim delom orodja, s katerim bodo obdelovali Primorski vrtiček na Purissimi.  Foto: Jaka Jeraša
Jana Žveplan (levo) in Patricija Pirnat iz KZ Agraria z dobršnim delom orodja, s katerim bodo obdelovali Primorski vrtiček na Purissimi.  Foto: Jaka Jeraša

Na eni od teras kmetijskega posestva KZ Agraria iz Kopra na Purissimi pri Ankaranu so prejšnji teden skrbno pripravili zemljo, na kateri bo stal Primorski vrtiček. Terasa je velika, vrtiček ne bo zasedel celotne. Velik bo približno toliko, kot so vrtovi okrog primorskih hiš.

Dve agronominji in dva študenta

Vrtičkarstvo je slovenska tradicija, zadnja leta pa dobiva tudi nove razsežnosti. Včasih je bila v ospredju predvsem ekonomska plat lastne pridelave dela hrane, danes jo dopolnjujejo tudi drugi vidiki. “Osveščeni potrošniki želijo čim bolj natančno poznati poreklo živil. S pridelanima sadjem in zelenjavo z lastnega vrta o njem ni dvoma. Obenem zadostijo načelom samooskrbe in ničelnih transportnih poti, so v stiku z naravo in se rekreirajo, lastni vrtiček pa je nenazadnje odlična učilnica na prostem za otroke,” pojasnjuje Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v KZ Agraria, ki je prevzela vlogo glavne skrbnice Primorskega vrtička. “Ko veš, kaj ješ in obenem tudi varčuješ, je res dober občutek,” poudarja Patricija Pirnat. Del nalog njihove zadruge je spodbujanje kmetijske pridelave v Istri, tudi vrtičkarstva, ki je najbolj neposredna samooskrba. Pirnatovi bodo pri obdelovanju vrtička pomagali predvsem njena pomočnica Jana Žveplan, obe sta agronominji, in dva študenta sredozemskega kmetijstva na Univerzi na Primorskem. Tine Matoš iz Dekanov je absolvent, ki ga veselijo kmetijska opravila. Tudi doma skrbijo za samooksrbo, imajo pa še oljčnik. Prav oljkarstvo je tema Tinetovega diplomskega dela, preučuje vpliv oljčne muhe na vsebnost biofenolov v olju. Tadej Grbec iz Kort je zaradi bolezni prva opravila preskočil, a se ji bo kmalu pridružil.

Sonaravno vrtnarjenje

“Vrtnarili bomo čim bolj sonaravno. Uporabljali bomo predvsem ekološka zaščitna sredstva, gnojila in semena, ki bodo bodisi ekološka, na vsak način pa netretirana. Sadili bomo sorte, ki so tukaj doma ali so se udomačile,” je povedala Patricija Pirnat. Načrt je, da bodo na Primorskem vrtičku zasajeni krompir, več vrst solate, korenček, kapusnice, zelena, peteršilj, fižol, rdeča pesa, grah, blitva, tržaški radič, čebula, česen, kumare, bučke, paradižnik, paprika, jajčevci, melone in lubenice. Poseben kotiček bo namenjen zeliščem, ozrli pa se bodo tudi naokrog in poskrbeli za sadno drevje, ki najpogosteje obkroža hiše na Primorskem.

Prva opravila

“Ko se začnejo dnevi daljšati, na vrtu najprej poberemo ostanke zimskih rastlin. Kar ni uporabno, kompostiramo. naslednje opravilo je prekop, štihanje vrta. Tega ne opravljamo, ko je zemlja zelo blatna. Dobro je, da tla po štihanju še zmrznejo, ker bo potem zemlja bolj rahla, pozeba pa tudi uniči škodljivce v zemlji,” svetuje Pirnatova. Če kdo meni, da je zemlja prekisla ali drugače manj ustrezna, mu priporoča analizo tal, opravijo jo strokovnjaki KGZ Nova Gorica za približno 35 evrov. Prekopana tla - če je vrt večji, je dobrodošla pomoč kopačice - je potrebno razrahljati. Za to opravilo so ustrezno orodje železne grablje. Tako pripravljeno zemljišče pa že čaka prve posevke.

Saditi začnemo prihodnji teden, zato ne zamudite nadaljevanj z nasveti za vrtnarjenje in s poročili o delu na Primorskem vrtičku.

SAŠO DRAVINEC


Najbolj brano