Ričet za lahkotno in čvrsto telo

Med razmišljanjem za članek sem kuhala - ričet. Ta je bil v moji mladosti pogosto na mizi, zlasti ko je tata prinesel domov svinjske parklje, ki so se kuhali z ričetom in mu dali značilno aromo. Mnogi ga ne marajo in tudi moj mož viha nos, a ričet je z vidika zdravja zelo pomemben preplet iz ješprenja (oluščen ječmen), korenja, krompirja, kolerabe, gomolja zelene, peteršilja, čebule, česna in parkljev ali drugega prekajenega svinjskega mesa. Je torej mešanica številnih sestavin, kar daje pravo harmonijo koristnih snovi za naše telo.

O ričetu sem pisala v svoji knjigi o mladosti, v poglavju o helatoterapiji. Ime je dobila iz grške besede “khelato”, ki pomeni klešče ali krempelj, oziroma - zagrabiti. S to metodo zagrabimo presežne strupene težke kovine in jih odstranimo iz telesa. S helatoterapijo odstranimo tudi kalcijeve usedline, ki se z oksidiranim holesterolom kopičijo na stenah žil in povzročajo aterosklerozo. S helato metodo tudi razpršimo in odstranimo razgrajen, porabljeni kolagen in mlečno kislino. Zaradi onesnaženega okolja je naše telo bolj izpostavljeno težkim kovinam, še toliko bolj pri intenzivnem športu. In helatoterapija je zelo primerna za odpravo tega problema. Kovinske molekule so največkrat pozitivno naelektrene, medtem ko imajo helato snovi negativen naboj in se hitro vežejo s kovinami. Nastanejo snovi, ki jih telo z urinom izloči iz telesa. Je pa to počasna metoda, kar je dobro. Če bi strupene kovine nenadoma prešle iz tkiv v kri, bi to zastrupilo ledvice.

Helato snovi in kolagen

Helato snovi so različne, od vitaminov, mineralov, maščobnih kislin, aminokislin, vitamina C in E ter skupina vitaminov B, zlasti še B13, imenovan tudi orotska kislina. Vse to dobimo v korenju, peteršilju, kolerabi in gomolju zelene ..., in vse to je v ričetu. Helato snovi so še v rdeči pesi, repi in redkvi, v orehih, nekaterih semenih, v cvetnem prahu in sirotki ...

V svinjskih parkljih je najboljši vir naravnega kolagena, ki je odločilnega pomena za prožno in napeto kožo, kar daje videz mladosti, pa tudi za vezi med kostmi, za gibljivost telesa, prožnost žil in podobno. Kolagen je beljakovinski temelj vezivnega tkiva, ki skupaj s skeletom in hrustancem omogoča, da stojimo pokonci.

V svinjskih parkljih ter v svinjskem in govejem repu, glavi in uhljih je namreč največ naravnega kolagena med vsemi živili. Kolagen je družina okrog 30 različnih vrst beljakovin oziroma kolagenov, posebej prilagojenih posameznim vrstam telesnih celic in tkiv. Kolagen je beljakovinsko vezivo zunaj in znotraj celic, ki lepi celice med seboj.

Po strukturi ločimo dve poglavitni skupini kolagenov: v prvo sodijo nitasti kolageni, ki se med seboj prepletajo kot vrv v nitasta vlakna ali fibrile, v drugi skupini so sploščeni in mrežasti kolageni. Ti so v kosteh, zobeh, koži, ledvicah, jetrih, žilah in ovojnicah mišic. Kosti so med seboj povezane prek sklepov z mišicami in kitami. Kite so sestavljene iz močnih snopov kolagenskih vlaken, te pritrjujejo mišico na kost in hkrati prenašajo silo mišic, skrček ali raztezek, na kosti. V kristalni obliki pa se kolagen nahaja v očesni roženici in lečah.

Pomanjkanje kolagena

S staranjem telo ne more samo izdelati dovolj kolagena, zato se spreminjajo lastnosti in struktura vezivnega tkiva. Prožnost, elastičnost in čvrstost našega lastnega kolagena se zmanjšujejo v povprečju do enega odstotka na leto, pri kadilcih še znatno več in hitreje. Stara vlakna so vse manj sposobna zadrževati vodo, zato koža izgubi napetost, postaja vse bolj uvela in zgubana, ohlapna in povešena, potem opazimo razcepljene lasne konice, lase brez leska, lomljive in krhke nohte, strije in celulit, tudi bolečine v sklepih, kosteh in mišicah ...

Proces izgubljanja kolagena sicer lahko zadržimo in do neke mere obnovimo z ustrezno prehrano s kolagenom ter z zadostnim pitjem vode, s prenehanjem kajenja ter z omejitvijo alkohola, kofeina in izpostavljanja soncu na razumno mero. Koristi tudi zmerna, a redna telesna aktivnost in dovolj spanja.

Če kolagen pridobimo s hrano, smo naredili največ. Vendar ne bo dovolj, če bomo jedli samo živila s kolagenom, saj potrebujemo širšo paleto hranil. Potrebujemo tudi veliko zaščitnih antioksidantov, veliko vitamina C in karotenoidnih snovi, ki so predstopnja vitamina A. Pa tudi veliko vlaknin, ki prestrezajo strupene snovi, v zrelih letih še za vnos encimov. Zato jejmo več domače solate in radiča, ker vsebujejo encime za razgradnjo celičnih odpadkov, ki nastanejo pri odmiranju celic vezivnega tkiva.

Ričet - pravo bogastvo kolagena in helato snovi

V njem so vodotopne in netopne vlaknine in zato ima zelo močan očiščevalni učinek. V topnih vlakninah je precej beta-glukana, ki je učinkovit pri holesterolu in krepi imunski sistem. V njem je še veliko kroma za uravnavanje glukoze v krvi in vpliva na prijetno in dalj časa trajajočo sitost.

Ječmen je edina rastlina, ki vsebuje razmeroma velike količine vseh vodotopnih vitaminov, razen B12, veliko aminokislin ter fitohormone z estrogenim učinkom, ki preprečujejo raka na prsih in pomagajo v menopavzi, pri doječih materah pa spodbujajo nastajanje mleka. Ječmen obnavlja mineralno sestavo kosti, pomaga pri boleznih pljuč ter srca in ožilja, pri vnetjih želodčne sluznice, debelega črevesja in sečnika. Krepi umske aktivnosti, koncentracijo in bistrost ter blaži stres. Deluje protivnetno in odvajalno, obnavlja prebavo in krepi imunski sistem. Ječmen je lahko prebavljiv in ima visoko energetsko vrednost.

Ričet je nastal iz skromnosti; pravijo mu tudi jed zapornikov. V njem na prvi pogled ni obilja, a je pravo bogastvo zdravja. Če sta v njem tudi parkelj ali krača, bomo bolj gibljivi. Moj tata ni mislil na kolagen, mama pa ne na helatoterapijo, a naredila sta veliko za naše zdravje.

---