Resnice in zmote o zdravljenju živali s kemoterapijo

Med pripravo jutranje kave pred začetkom delovnega dne sem ujela pogovor med lastnikoma naših pasjih pacientov. Gospa je samozavestno delila nasvete glede zdravljenja potencialnega rakastega obolenja, gospod ob njej jo je zbrano poslušal ...

Včasih se zdi, da se res vsi na vse spoznamo, in večina se počuti poklicane, da delijo nasvete, tudi kadar niti ne vedo, zaradi katere bolezni se je pacient znašel pri veterinarju. Včasih je veljalo “le čevlje sodi naj kopitar”, in zdi se, da bi veljalo ta izrek nekoliko posodobiti, da bi ga razumeli.

Že več kot dve desetletji se posvečam veterinarski onkologiji. Na enih prvih izobraževanj v tujini sva se s kolegom pogovarjala, kaj prinaša zdravljenje onkoloških pacientov njim samim, njihovim lastnikom in končno tudi nam. Je rak res bolezen, ki nujno pomeni eno samo grozo, zdravljenje pa še dodatno nepotrebno mučenje? Danes, ko so za mano številne izkušnje na področju veterinarske klinične onkologije, vem, da sem se odločila prav, in predvsem vem, da zdravljenje lahko pomeni bistveno podaljšanje kakovostnega življenja živali, s tem pa tudi hvaležnost njegovega lastnika.

Danes se tudi v veterinarski medicini zdravljenja lotevamo celostno. Naša prva skrb je zagotavljanje kakovostnega življenja, ki vključuje preprečevanje morebitne bolečine in vzdrževanje normalnih življenjskih funkcij.

Rakasta obolenja so zelo različna in zelo različno je njihovo zdravljenje. Danes se tudi v veterinarski medicini zdravljenja lotevamo celostno. Naša prva skrb je zagotavljanje kakovostnega življenja, ki vključuje preprečevanje morebitne bolečine in vzdrževanje normalnih življenjskih funkcij. Način zdravljenja rakastega obolenja pa je odvisen od vrste raka in razširjenosti bolezni. Nekatera rakasta obolenja res lahko zdravimo le z lokalnimi metodami, kot sta kirurgija, radioterapija in druge, kot je na primer tudi elektrokemoterapija. Včasih so tumorji preobsežni za popolno odstranitev ali ležijo na mestih, kjer odstranitev preprosto ni mogoča ali vodi v drastične posege, kot je na primer amputacija okončine. Nekatera obolenja, kot je na primer maligni limfom ali levkemija, pa so sistemske bolezni, kar pomeni, da se tumorske celice nahajajo po celem telesu in jih tako lahko zdravimo le s sistemskimi metodami zdravljenja, kot je sistemska kemoterapija.

Kemoterapevtiki ali citostatiki so zdravila, ki rakaste celice “ubijajo” na različne načine. Najpogosteje prizadenejo celice v delitvi in ker se rakaste celice delijo hitreje, so praviloma tudi mnogo bolj občutljive od zdravih. Za kemoterapevtike, ki jih uporabljamo tudi pri živalih, vemo, kakšni so njihovi potencialni neželeni stranski učinki in jih v veliki meri lahko tudi preprečimo ali bistveno omilimo. Številni kemoterapevtiki v ustreznih odmerkih pogosto nimajo zaznavnih stranskih učinkov in jih živali odlično prenašajo.

Način zdravljenja rakastega obolenja je odvisen od vrste raka in razširjenosti bolezni.

Povsem razumljivo je, da nam resne bolezni vzbujajo strah, ki je še hujši, kadar se srečujemo z nečim novim in neznanim. Pogovor z ustrezno razlago in temeljit razmislek ter medsebojno zaupanje so temelj odločitve. Danes številna rakasta obolenja uspešno zdravimo s kombinacijo različnih metod, zato si dovolimo razmislek na osnovi strokovnih informacij in izkušenj veterinarja onkologa. In ker vsak pacient zahteva individualni pristop in prilagajanje zdravljenja, je sodelovanje in medsebojno zaupanje vseh vpletenih nujen pogoj za njegov uspešen potek. Tako veterinar kot lastnik se morata truditi za dobro bolne živali.

Verjetno se moramo strinjati, da želimo našem družinskemu članu ponuditi najboljše možno zdravljenje, zato zaupajmo strokovni presoji in razmislimo, koliko lahko šteje mnenje ali povsem neprimerljiva izkušnja neznanca.

---