Poletna osvežitev z marelicami

Letos sem zaman čakala domače češnje. Ni jih bilo, vsaj ne toliko, kolikor bi si jih želela. Vsaj na deževnem začetku, ko bi dozorevale tiste, ki jih vedno najtežje čakam. So pa letos bogato obrodile marelice. Te me očarajo, ko češnje odidejo. Oranžna barva marelic mi vedno zbistri možgane in takoj najdem ključe ali pametni telefon, če je na tiho ...

Svetovali so mi, naj molim k sv. Antonu Padovanskemu, ki je med drugim tudi zavetnik zaljubljencev in vseh, ki radi izgubljajo stvari, a ni pomagalo. Pojedla sem košarico marelic in glej, na robu mize se je pod papirji zatresel mobilnik ...

Še danes ne vem, katere marelice so boljše: briške ali vipavske. Povsod jih je več deset sort in da so si različne, najlažje opazimo tedaj, ko so skupaj. Izvrstne so vse, ne glede na sorto in kraj rasti. Tudi po vsebini koristnih snovi druga od drugih ne zaostajajo.

Turistično, kulturno in športno društvo Soudan s Planine nad Ajdovščino sredi vasi danes in jutri pripravlja praznik marelic z razstavo teh rumenih sadežev. Tu bo mogoče pokusiti razne sorte marelic in jedi iz njih in jih tudi kupiti.

Danes v poplavi kitajske robe pozabljamo, da so bile marelice ena prvih dobrin, ki so k nam v Evropo prišle iz Kitajske. Marelice (po latinsko: Prunus armeniaca) so bile sprva doma na Kitajskem, a so se kot sladke neveste hitro širile po vsem tedanjem svetu. Sodijo v družino rožnic (po lat.: Rosaceae) in so v sorodu z breskvami, s hruškami, slivami in z jabolki. Koščičast sadež ima enako ime kot drevo in žametno lupino izrazite svetlo rumene do oranžne barve. Meso marelic je sočno in ravno dovolj rahlo kiselkasto, da je prijetnega okusa. Pri izbiri se ne moremo ozirati na barvo sadežev, saj so nekatere sorte marelic bolj rdeče, druge bolj blede barve, a dobre so vse.

Najboljši vir vitamina A

Marelice so najboljši vir, naravnost rekorder naravnega vitamina A, ki nastane iz karotenoidnih snovi. Oboje najdemo tako v kožicah in tudi v mesu marelic. Med karotenoidi prevladujejo betakaroten, gamakaroten, kriptoksantin, likopen, ki so med najmočnejšimi antioksidanti, in še kopica drugih karotenoidov. Marelice delujejo dvojno, kažejo raziskave: z antioksidanti preprečujejo poškodbe očesnih tkiv, saj zavirajo škodljivo delovanje prostih radikalov. Zaradi obilice vitamina A pa zmanjšajo možnost nastanka sive mrene kar za 40 odstotkov. To so ugotovili na raziskavi na več kot 50.000 ameriških medicinskih sester, ki so v njej sodelovale. Podobno so ugotovili, da se pri osebi, ki uživa veliko naravnega betakarotena, nevarnost za srčni infarkt zmanjša za tretjino. Vitamin A v marelicah tudi zmanjšuje škodljive vplive kajenja na sluznico v pljučih.

Seveda so poleg v maščobah topnih karotenoidov v marelicah tudi vodotopni flavonoidi. Teh je tu več kot 200 različnih vrst in doslej so jih raziskali komaj tretjino. Zato marelice budijo raziskovalno strast znanstvenikov, še zlasti, ker so ugotovili, da domačini v gorah Karakoruma, ki uživajo zelo veliko marelic, živijo v povprečju deset let več kot prebivalci sosednjih pokrajin, kjer marelic ni. Vsekakor imajo flavonoidi sinergično zaščitno vlogo s karotenodidi.

Več vitamina C kot pomaranče

Poleg vitamina A imajo marelice tudi veliko vitamina C, celo več kot pomaranče in mandarine. Pa tudi drugih vitaminov, med njimi iz skupine B, je več kot v marsikaterem drugem sadežu, zlasti B1 za spomin, B2 za energijo in zoper utrujenost, B3 za pomirjanje in spanje, B5 zoper stres, vitalnost in lepe lase, B9 zoper paniko in depresijo ... Med rudninskimi snovmi prevladuje kalij, ki je izredno dober za srce in zoper višji krvni tlak. Zraven so tudi kalcij, fosfor in železo, ki v kombinaciji z bakrom preprečujeta slabokrvnost, in kobalt, ki zvišuje količino rdečih krvničk.

Čeprav so sladke, imajo malo kalorij in veliko vlaknin. V 100 gramih marelic je v povprečju samo 54 kilokalorij ali 306 kJ. Hkrati pa nam dajo veliko izkoristljive energije, saj vitamini B poskrbijo, da hrano dobro pokurimo. To pomeni, da marelice pomagajo hujšati. Če jih kombiniramo še s (kozjim) sirom ali sirotko, bomo dobili energije na pretek.

Ker imajo marelice veliko naravne salicilne kisline, so naravno zdravilo zoper migreno in glavobole. Mnogi viri navajajo, da marelice preprečujejo raka. Te trditve temeljijo na ugotovitvi, da je v marelicah tudi kalcijev D-glukarat. To je oblika glukarične kisline, ki v jetrih skrbi za nevtralizacijo presežkov estrogena in drugih steroidnih hormonov, zato resnično lahko preprečuje nastanek raka na dojkah, materničnem vratu, jajčnikih in na prostati pri moških. Prav tako ima geraniol, klorogensko kislino in kvercetin, ki jih tudi uvrščajo med snovi, ki preventivno delujejo proti raku.

Sadež večne mladosti

Marelice ščitijo vse leto, saj tudi suhe prav nič ne izgubijo svojih zaščitnih snovi, le vodo. Morda jim tudi zato pravijo sadež večne mladosti, saj zavirajo proces staranje in krepijo dobro počutje. Prav tako pozitivno vplivajo na presnovo in boljši vid. Pomagajo krepiti oslabele bolnike, zaradi mangana pa varujejo kosti pred osteoporozo. Prav zaradi vitaminov skupine B in vitamina C je najbolje marelice uživati surove ali v napitkih, karotenoidne snovi in vitamin A pa najbolje izkoristimo, če jih skuhamo v marmelade. Ker so karotenoidi topni v maščobah, je idealna kombinacija kruh namazan z maslom in marelično marmelado.

In kako se poleti lahko osvežimo z marelicami? Lahko tudi tako: potrebujemo osem marelic, lonček jogurta in lonček smetane, ščepec ingverja in dve jedilni žlici meda. Marelice narežemo, zmešamo z jogurtom in medom, smetano stepemo in zamešamo v maso. V hladilniku ohladimo in ponudimo s ščepcem ingverja.

---