Milan Rakovac: “Pogum se prebuja”

“Srečen sem kot psiček, sploh ker so me za osebnost izbrali Primorci, pa uradno sploh nisem eden od vas. Sem migrant, azilant, doma sem v Beljaku, Krminu, Trstu, Kopru, Dutovljah ...” nam je včeraj po telefonu pripovedoval Milan Rakovac. “Osebnost Primorske, to je zame najlepša nagrada, Nobelova v mojem mikrokozmosu.”

Milan Rakovac Foto: Andraž Gombač
Milan Rakovac Foto: Andraž Gombač

Istrski književnik Milan Rakovac je pred 20 leti na pogrebu prijatelja Fulvia Tomizze v Materadi umaškemu županu Vladu Kraljeviću predlagal srečanja, s katerimi bi negovali in krepili svobodnega duha pokojnega pisatelja. Ob njem so bili še Nelida Milani Kruljac, Ciril Zlobec in Ulderico Bernardi. Dogovorili so se v nekaj minutah in že naslednje leto pripravili srečanje Tomizza in mi, pozneje preimenovano v Forum Tomizza. Trst, Koper in Umag so v naslednjih letih pomagali povezovati Irena Urbič, Patrizia Vascotto, Neven Ušumović ... Rakovac je seveda grmel tudi na jubilejnem, 20. Forumu Tomizza, a pravi, da je krmilo pravočasno prepustil drugim: “Odlično se počutim kot abdicirani kralj, ki ni v zaporu.”

Vsi majski kandidati

Kandidati za majsko mesečno osebnost Primorske so bili še supar Nejc Gorjan, prevajalka Darja Betocchi, multiinštrumentalist in glasbeni producent Matej Srebrnič in vodja petega festivala gorskega teka Ultra Trail Vipavska dolina Boštjan Mikuž. Pogovoru z zmagovalcem Milanom Rakovcem lahko prisluhnete na Radiu Koper danes ob 11. uri. Na Radiu Trst A bodo pogovor predvajali v ponedeljek opoldne.

Spoznajmo sosede

Ko ga v četrtek popoldne obvestimo, da so ga člani komisije ter bralci, gledalci in poslušalci Radia Koper, Televizije Koper, Primorskega dnevnika, Radia Trst A in Primorskih novic izbrali za majsko osebnost Primorske, se čestitke razveseli na poti v Novo Gorico. Jutro zatem je že na Reki. Poroča, da je bilo na Mestu knjige v Novi Gorici prekrasno: “Festival prirejajo mladi, je nekaj prečudovitega. V nastopu sem odgovoril na politično pobudo Baltik-Jadran-Črno morje: 'Eno morje - trije narodi!' Morda bi se morale Italija, Slovenija in Hrvaška spomniti, da smo sosedje. Morda bi bilo dobro, da najprej rešimo to morje.”

V kolumni za Primorske novice je nazadnje ugotavljal: “Nacionalne države vse bolj postajajo vase zaprti in ograjeni vrtovi za lastne narode. Vključno z manjšinami, ki se zato vse bolj naslanjajo na svoje matične narode.”

Churchill je pozival k ustanovitvi Združenih držav Evrope, Havel je napovedal, da bo Evropa naša domovina, Ulderico Bernardi je pisal o Babilonu, ne kot božji kazni, ampak daru, in tudi Rakovac se bori, da ne bi prevladal ameriški talilni lonec: “Sem za sadno solato, v kateri bomo govorili 27 jezikov, in vsi bodo legalni! Ampak to danes zveni kot utopija.”

On gibko prepleta hrvaščino, slovenščino in italijanščino, medtem ko se vse več mladih Hrvatov, Italijanov in Slovencev sporazumeva v angleščini. “Jasno, mladi se ne razumejo, ker se ne učijo sosednjih jezikov. Bolj smo povezani z Baltikom kot z Bujami! Bil sem eden od pobudnikov edinstvene istrske založniške hiše, pri kateri bi sodelovali Il Piccolo, Primorski dnevnik, Primorske novice, Novi list, Glas Istre in La Voce del popolo. Sodelovali bi poslovno in pri izmenjavi informacij, da bi vedeli, kaj se v soseščini še dogaja poleg trganja mrež v Piranskem zalivu.”

Banka ne sme vladati državi

Letos je bil v osrčju Foruma Tomizza pogum - koliko ga Rakovac vidi v današnji družbi? “Pogum se prebuja. To sem videl tudi v Novi Gorici, med mladimi. In ko sem pogledal gor, proti napisu Tito. Ki ni opomin, ki ni grožnja, bognedaj čaščenje diktatorja. Tita nismo doživljali kot takega, z delavskim samoupravljanjem smo bili na pravi poti. Nekatere jugoslovanske izkušnje bi nam prav prišle tudi danes. Morda bi potem spet sloveli Mura, Droga Portorož, Elan ...”

Česa si bo zaželel 12. decembra, ko bo dopolnil 80 let? “Da bi z Jovanom Nikolaidisom dokončal knjigo Jadranske razglednice, zbirko pamfletov v pismih, v katerih psujeva svoje narode, degeneriranost tega prostora. In upava, da so pred nami boljši časi. Osvoboditi se moramo bančniškega fašizma, pred katerim je svarila Daša Drndić. Nekoč so bankirji poslušali vladarje, danes pa predsedniki drhtijo pred bankirji. Ampak banka ne sme vladati državi!”  


Najbolj brano