Morska deklica iz Mirna

Mnoge deklice sanjajo, da bi postale morske deklice, kakršna je Disneyjeva princesa Ariela, ki živi v podvodnem gradu s svojim ljubljenčkom delfinom Timom. 29-letni Karin Heuffel iz Mirna, sicer navdušeni potapljačici na vdih, so se sanje uresničile. Pred dobrim letom se je pridružila Zavodu Arabella, akademiji za morske deklice, prvi tovrstni v Slovenji, si nadela barviti ribji rep ter pričela uživati v čarobnem življenju morske deklice.

S Karin Heuffel smo se pred dnevi srečali ob bazenu v Žusterni, kjer je osemletno Avo s Škofij uvajala v čarobni svet morskih deklic. “Izredno nadarjena, prava morska deklica,” je Karin pohvalila svojo učenko. Ko je “oblečena” v monoplavut s posebno živopisano ribjo oblekico fotografu pozirala ob robu bazena, je, razumljivo, pritegnila poglede tamkajšnjih kopalcev. Morske deklice pač ne vidiš kar vsak dan. Sploh najmlajši niso mogli skriti navdušenja. “Otroci pogosto mislijo, da sem resnična,” se zasmeje simpatična Karin. “Nedolgo nazaj so me povabili na praznovanje rojstnega dne neke punčke, ki si je zaželela, da bi videla morsko deklico. Ko so me prinesli tja, je od šoka komaj prišla k sebi. Po moje še zdaj verjame, da sem resnična morska deklica,” je nad otroško nedolžnostjo in bujno domišljijo navdušena Karin.

Že od malega obožuje vodo

Ko je pri 16 letih zbolela za multiplo sklerozo, se ji je sesul svet. “Pridno sem trenirala gimnastiko, vzporedno tudi plavanje, sanjala o tem, da se bom po srednji prometni šoli vpisala na Fakulteto za varstvene vede v Tacnu, saj sem želela postati zasebna detektivka ... No, potem pa se v življenju vse obrne in zdaj sem morska deklica. Kar sploh ni slabo,” se navihano zasmeje. “Srednje šole nisem uspela dokončati, saj sem bila nenehno okrog zdravnikov. Preden so mi postavili diagnozo, je preteklo kar nekaj časa,” se spominja. Opustiti je morala tudi treninge njej tako ljube gimnastike, plavanju pa se ni odpovedala.

“Ko si nadenem ribji rep in postanem morska deklica, zame ni več nobenih omejitev.”

Karin Heuffelprofesionalna morska deklica

“Že od malega obožujem vodo in sem navdušena plavalka. Plavanje sem sicer začela trenirati zgolj za kondicijo, a ko sem zbolela, sem ugotovila, da je to edini šport, pri katerem me bolezen ne ovira. Po vsej desni strani telesa čutim mravljince, z desno nogo sem začela šepati, na levo oko skoraj ne vidim ... Pri plavanju me vse to ne ovira. V vodi je telo laže gibljivo, pri vseh drugih športih pa je ravnotežje precej pomembno,” pojasni Karin. “Navzven se sploh ne vidi, da bi bilo kaj narobe, saj sem precej natrenirana, le če sem zelo utrujena, se pozna pri ravnotežju.” Pri goriški podružnici Združenja multiple skleroze Slovenije so ji predlagali, naj tekmuje zanje na državnih prvenstvih Slovenije za veterane in paraplavalce. Je večkratna državna prvakinja v disciplini 50 metrov kravl, ponosno pove.

Bolezen kot darilo

Nekega večera pred štirimi leti, ko se je vračala s treninga na novogoriškem bazenu, je opazila plakat, na katerem je priznani potapljač Jure Daić, prvi Slovenec, ki se je na vdih potopil globlje od 100 metrov (na Bahamih leta 2009), vabil k vpisu na tečaj potapljanja na vdih. Karin je zastrigla z ušesi. To pa bi bilo zame, si je rekla, in začela je trenirati apneo.

Kot pravi, se rada potaplja globoko. Zelo globoko. Metri v resnici niso pomembni, pristavlja. “Potapljanje na vdih me rešuje pri multipli sklerozi. Med potopom se poglobiš vase, se umiriš, ves balast odpade, veš, kaj je bistvo življenja. Ko zjutraj vstanem, ne rečem, joj, škoda, dežuje, ampak se tudi ob deževnem jutru razveselim, o, danes sem pa v redu. Veste, ta bolezen, oziroma jaz ji rečem kar moja prijateljica, je zame kot darilo. Ko si zdrav, imaš vse in se tega sploh ne zavedaš. Motijo te take malenkosti, ki sploh niso pomembne, na primer, neukrotljivi lasje. Ko si bolan, pa se zavedaš, kako pomembno je zdravje. Pa še nekaj je: če ne bi zbolela, bi zdaj ne bila morska deklica!” se zahihita.

Svetovno prvenstvo na Kitajskem

Življenje ji je pred dobrim letom ponudilo nov izziv. Spoznala je Barbaro Petek, prav tako navdušeno potapljačico na vdih, ki jo je povabila, naj se ji pridruži v Zavodu Arabella, akademiji za morske deklice in razvoj vrednot ter športa. Barbara se je pred tremi leti in pol odločila, da uresniči svoje sanje: na Filipinih je na mednarodni akademiji za morske deklice (IMSIA) pridobila licenco za profesionalno morsko deklico in inštruktorico plavanja morskih deklic ter tako postala morska deklica Arabella. “Ko sem si nadela rep in pod vodo naredila nekaj obratov, sem navdušena ugotovila, da je to to,” pripoveduje Karin, ki je lani avgusta že zastopala barve Slovenije na Merlympicsu, evropskem tekmovanju morskih deklic v Angliji.

“Čeprav smo bile v naši ekipi samo tri morske deklice - ekipe sicer štejejo po šest članic -, smo se odlično odrezale. Bile smo prve v štafeti, druge v umetnostnem plesu pod vodo ... No, upam, da bo to jesen na tekmovanju v Nemčiji slovenska ekipa že številčnejša,” se nadeja Karin. Že prihodnji teden bo močno stiskala pesti za Barbaro, ki bo zastopala naše barve na svetovnem prvenstvu morskih deklic na Kitajskem.

Tekmovalke se bodo pomerile v plavanju z monoplavutjo na dvanajst metrov trebušno, bočno in hrbtno, pripraviti morajo tudi dve koreografiji ob triminutni glasbi. Pri plesu pod vodno gladino žirija ocenjuje tehniko izvajanja likov in izvirnost, dodatne točke pa tekmovalci lahko dobijo s tem, da ne uporabijo plavalnih očal ali maske, ščipalke za nos in čepkov za ušesa. Več točk pa jim prinese tudi manj vdihov.

Ambasadorke morja

Karin je lani pridobila certifikat za profesionalno morsko deklico, svoje znanje zdaj predaja v poletni šoli za morske deklice, kjer (zlasti) otroke uči pravilnega dihanja, plavanja z repom in raznih podvodnih trikov, rada se odzove vabilom na rojstnodnevne zabave otrok, vodi animacije po hotelskih bazenih in kopališčih ... “Naše poslanstvo pa je tudi otrokom in odraslim približati problematiko onesnaženja morja in jih spodbuditi, da tudi sami prispevajo k boljšemu jutri,” poudarja. Morske deklice so torej tudi prave ambasadorke morja.

“Šport me drži pokonci. Kot pravi tudi Alenka Artnik, moja kraljica morja, si med potapljanjem na vdih popolnoma 'očistiš' glavo, poglobiš se vase in osvobodiš bremen ... In ko si nadenem ribji rep in postanem morska deklica, zame ni več nobenih omejitev,” se zasmeje Karin.


Najbolj brano